Sklep po 355. členu ZPP, s katerim sodišče druge stopnje ugodi pritožbi tako, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – telesne bolečine - strah odškodnina za posamezne oblike in za celotno nepremoženjsko škodo – ustreznost primerjalnih zadev
Revizijsko sodišče se je ukvarjalo z vprašanji o obeh elementih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kot pravno priznane oblike nepremoženjske škode, o razmerju med prisojo za posamezne oblike in za celotno nepremoženjsko škodo in o ustreznosti primerov, ki jih revidenti ponujajo za primerjavo.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260-1, 260-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – sojenje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Sama narava dela špediterja določa obseg njegovih pooblastil pri njegovem delu, špediterja pa je šteti za pooblaščenca za sklepanje tistih pravnih poslov, s katerimi se družba redno vsakodnevno ukvarja v okviru svojega rednega poslovanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004476
ZKP člen 236, 371, 371/1-11, 372, 372-5. KZ člen 217.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nejasen izrek - oškodovanec - goljufija - priviligirana priča - soobdolženec - upravičeni tožilec - pomočnik državnega tožilca - odločba o kazenski sankciji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ je dokončano, ko druga oseba nekaj stori ali opusti, bodisi v škodo svojega ali tujega premoženja, pri čemer ni nujno, da je zapeljana oseba identična z oškodovancem.
Zahtevek za plačilo odškodnine po 5. odstavku 65. člena ZJU je akcesoren zahtevek, ki ga tožnik ne more uveljavljati, ne da bi postavil temeljni zahtevek v tožbi.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 34, 34/2, 36, 36/1-6, 64, 64/2.
dovolitev javne prireditve – tožba – pravni interes – poseg v ustavne pravice
Če si stranka s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, za tožbo nima pravnega interesa, zato jo je treba zavreči. Tožnik kot stranski udeleženec postopka v zvezi z odobritvijo javne prireditve si s tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj je bila javna prireditev izvedena pred vložitvijo tožbe. V primeru, ko ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ne gre za upravni spor zaradi posega v ustavne pravice.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – združitev postopka – kršitev kazenskega zakona – ne bis in idem – stek kaznivih dejanj – heterogeni stek – opis kaznivega dejanja
Če so z istim življenjskim primerom uresničeni zakonski znaki dveh kaznivih dejanj (poškodovanje tuje stvari in nasilništvo), ni nujno, da bi obtožnica glede vsakega kaznivega dejanja imela samostojen in ločen opis dejanja, mora pa opis kaznivega dejanja obsegati vse prvine posameznega kaznivega dejanja.
Življenjsko in izkustveno povsem sprejemljiv je zaključek, da samo udarec z odprto dlanjo po licu ne more povzročiti obtolčenine glave in izpaha rame.
Tožnikovo revizijsko stališče o prestrogem upoštevanju 286. člena ZPP je zmotno, utemeljitev, da razlogi poštenosti, pravičnosti itd. v njegovem primeru terjajo presojo, da ni kriv, da je pozabil na pričino prvo izjavo nekaj dni po dogodku, pa kaže na nerazumevanje pomena navedene zakonske določbe, ki bi jo tako razlogovanje povsem obšlo.
Kadar se z revizijo izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, je treba šteti, da je vrednost spornega predmeta enaka nič, zato toženkina revizija v tem delu ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče na podlagi določbe 377. člena v zvezi drugim odstavkom 374. člena ZPP zavrglo.
Glede zatrjevanj, da sta nižji sodišči nepravilno ločevali odločitvi po tožbi in nasprotni tožbi, saj gre za en življenjski dogodek, pa revizijsko sodišče pojasnjuje, da gre za dve samostojni dajatveni tožbi glede terjatev, ki bi se sicer lahko pobotali. Ali bo do pobotanja dejansko prišlo, pa je odvisno od ravnanja strank po koncu pravdnega postopka. Nižji sodišči bi namreč ravnali napačno, če bi zavrnili zahtevek do višine pobotanja ter tožbi ugodili le za preostanek terjatve.
Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
CZ člen 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-2, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – sojenje brez glavne obravnave – načelo zaslišanja stranke
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka, ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke, niso pravno pomembni. V obnovi po uradni dolžnosti se razmerje med organom in stranko vzpostavi s sklepom o obnovi, zato bo tožeča stranka šele v obnovljenem postopku imela vse pravice, ki jih strankam zagotavlja ZUP.
ZOR člen 154, 154/1, 714, 714/1, 751, 751/3.ZPP člen 380, 380/2.
povrnitev škode - pogin živali - podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost - skrbnost strokovnjaka – profesionalna skrbnost – obveznosti prevzemnika naročila – izvršitev naročila, kot se glasi - pritožbene novote – ustreznost trditvene podlage – prehod dokaznega bremena
Tožnik je ponudil zadostno trditveno podlago in dokaze, iz katerih izhaja, da je tožena stranka kršila pravila dolžne skrbnosti in ravnanja in je zato dokazno breme (v smeri razbremenitve odgovornosti) že prešlo na toženo stranko.
odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – poškodba pri delu na rezkalnem stroju – objektivna odgovornost – ravnanje oškodovanca
Ne more biti sicer spora o tem, da je tožnik za nastalo škodo soodgovoren (je dolgoletni mizar, opravil pa je tudi preizkus znanja iz varstva pri delu in vedel, da je pri delu z rezkalnim strojem treba uporabiti varovalno okovje), vendar pa je pri porazdelitvi odškodninske odgovornosti, ob upoštevanju dejstva, da tožena stranka ni poskrbela za ustrezen nadzor glede dejanske uporabe varnostne naprave, treba primarno izhajati iz ugotovljene objektivne odgovornosti tožene stranke zaradi opravljanja nevarne dejavnosti.
Za nično ni mogoče izreči odločbe, ki ni bila izdana in ki zaradi neizdaje ni začela pravno učinkovati. Odločba pa se šteje za izdano z dnem vročitve stranki. Ker je izterjava sodnih taks zastarala, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče tožnika ni oprostilo plačila sodnih taks, zato se taka pritožba kot nedovoljena zavrže.
Upravni organ ni pristojen ugotavljati ničnosti civilnega pravnega posla. Tožnik bi moral trditev o omejenosti investitorjeve pravice do gradnje zaradi določbe 1. odstavka 88. člena ZDen v upravnem postopku izkazati z ustrezno listino (z začasno odredbo denacionalizacijskega organa ali z odločbo o vrnitvi nepremičnine ali s sodno odločbo, s katero bi bili sporni pogodbi izrečeni za nični).
pristojnost upravnega sodišča - poseg v ustavne pravice - zavrženje tožbe
Če je tožniku sodno varstvo zagotovljeno pred specializiranim delovnim sodiščem, niso izpolnjeni zakonski pogoji za odločanje v upravnem sporu o posegu v ustavne pravice.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, ker je ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 73. člena ZUS-1.
ZUS člen 92.ZPDZC člen 5, 7, 8.ZID člen 117, 117/1.ZUP člen 213, 213/2, 251.
ukrep inšpektorja za delo – zaposlovanje na črno
Na podlagi 1. odstavka 117. člena Zakona o inšpekciji za delo, inšpektor za delo z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabe sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da delodajalec ni sklenil pogodbe o delu v skladu s predpisi in s kolektivno pogodbo. Ker tožeča stranka ni sklenila pogodbe, sam ustni dogovor pa ni dovolj, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita.