Revident je k nakupu in izgradnji nepremičnine nesporno prispeval sam, zato pravilna uporaba materialnega prava vodi k zaključku, da ta ni predstavljala skupnega premoženja pravdnih strank, ampak toženčevo posebno premoženje. Pravdni stranki, ki sta v času trajanja zunajzakonske skupnosti v to nepremičnino vlagali, sta torej (v pravnem smislu) vlagali v toženčevo premoženje ter (je) skupno premoženje tvori(la) terjatev skupnega premoženja do toženčevega posebnega premoženja. Poleg te terjatve (so) skupno premoženje sestavlja(le) še sklop premičnin. Ker je bilo celotno premoženje med postopkom soglasno odsvojeno, tožnici pripada denarna vrednost deleža na skupnem premoženju. Izračuna tožničinega deleža na skupnem premoženju, kot sta ga napravili sodišči prve in druge stopnje, ni mogoče materialnopravno preizkusiti, ker toženec revizijske graje ni zmogel, Vrhovno sodišče pa na pravilno uporabo materialnega prava ne pazi po uradni dolžnosti.
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je glasovanje toženca A. A. v zvezi s 6. korespondenčno sejo nadzornega sveta B., d. d., ki je potekala od 29. 8. do 1. 9. 2008, glede glasovanja o sprejemu sklepa, da nadzorni svet daje soglasje k sklenitvi posla s C., veljavno, ali neveljavno, če je toženec A. A. oddal glas po izteku roka korespondenčne seje, to je dne 2. 9. 2008, in je prav zaradi tega oddanega glasu sedaj odškodninsko dogovoren za nastalo škodo?
- Ali je bila nova uprava B. od junija 2009 dalje, glede na to, da sinergije do tedaj niso nastale, dolžna ravnati kot oškodovanec po 171. členu OZ, to je storiti vse, da bi bila škoda iz sinergij čim manjša, ali da ta sploh ne bi nastala?
Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se uveljavijo v upravnem postopku, pri čemer šele oblikovalna odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o pravici do dajatve v breme pokojninske blagajne to pravico konstituira.
Navedena odločba (ali pravnomočna odločitev socialnega sodišča o pravici) je pravna podlaga za zmanjšanje sredstev pokojninske blagajne; obveznost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da jo upravičencu zagotovi, nastane z izvršljivostjo odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali s pravnomočno sodbo socialnega sodišča.
Subjektivni zastaralni rok za uveljavitev odškodninske terjatve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova povrnitve škode zaradi izplačila nadomestila za invalidnost v okoliščinah primera ne more začeti teči pred izdajo odločbe, s katero je bila zavarovancu odmerjena višina dajatve v breme pokojninske blagajne.
Dokler Vrhovno sodišče ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo revizijo. Vrhovno sodišče zato le ugotovi, da je revizija umaknjena.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sta sodišči druge in prve stopnje pravno neutemeljeno opustili pravno presojo ravnanj tožeče stranke v času po nakupu z uporabo določbe četrtega in petega odstavka 243. člena OZ glede dolžnosti oškodovanca zmanjševati (ali izničevati) škodo?
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je tožeča stranka kakorkoli soprispevala, ali odločilno prispevala s svojimi ravnanji, da je nastala škoda na osnovi izgubljenega dobička?
- Ali je nova uprava imela kakršenkoli vpliv na doseganje sinergij?
- Ali lahko neaktivnost uprave ali celo hoteno ravnanje uprave in strokovnih služb vpliva na nedoseganje sinergij?
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali ni pred odločitvijo o odškodnini sodišče dolžno preveriti, ali je oškodovanec postopal po 171. členu OZ, kar spada med njegove dolžnosti? Konkretno - ali je bila nova uprava A. od junija 2009 dalje, glede na to, da sinergije do tedaj še niso nastale, dolžna ravnati kot vesten oškodovanec po 171. členu OZ, to je storiti vse, da bi bila škoda zaradi eventuelno izostalih sinergij čim manjša, ali da ta sploh ne bi nastala? Ali je bila nova uprava A. od junija 2009 dalje dolžna posel z B. voditi tako, kot ga je načrtovala predhodna uprava do avgusta 2008 in ali ga je bila dolžna voditi kot vesten in pošten gospodarstvenik?