ZIZ člen 292. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 5.
plačilo izvršitelja za opravljena dejanja – neposredna dejanja izvršbe
Ni mogoče zaključiti, da izvršitelj ni plačan tudi za tista dejanja, ki neposredno ne vodijo k prisilni izpolnitvi dolžnikove obveznosti. To je razvidno tudi iz 292. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki na splošno ureja pravico izvršitelja do plačila. Ta določa, da je izvršitelj upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo predpiše pristojni minister. Da spadajo v delokrog izvršitelja tudi takšna opravila, ki ne predstavljajo neposredno dejanj izvršbe, je razvidno tudi iz konkretnega primera.
predlog uonika za odlog izvršbe - učinki vloženega predloga - ustavitev izvršbe na premičnine
Sam predlog za odlog izvršbe, o katerem sodišče še ni odločilo, še nima učinkov odloga. Da bi upnik zavaroval svoj procesni položaj in preprečil ustavitev premičninske izvršbe, bi moral kljub vloženemu predlogu za odlog izvršbe, vedoč, da sodišče o tem še ni odločilo, v 3 mesecih po neuspešnem rubežu predlagati ponovni rubež. Tega pa ni storil, zato je sodišče ravnalo prav, ko je izvršbo na premičnine ustavilo.
ZSReg člen 19, 36, 36/1. ZPP člen 17, 17/3. ZNP člen 37.
sklep o vpisu v sodni register – pravica do pritožbe – obstoj pravnega interesa – krajevna pristojnost za stečajni postopek oz. postopek likvidacije – ustalitev pristojnosti
Glede uvedenega stečajnega postopka oz. postopka prisilne poravnave pri določenem krajevno pristojnem sodišču velja načelo ustalitve krajevne pristojnosti (3. odst. 17. čl. ZPP v zvezi z 19. čl. ZSReg in 37. čl. ZNP), po katerem ostane ne glede na spremembo dolžnikovega sedeža še naprej krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je imel dolžnik sedež ob uvedbi insolvenčnega sodnega postopka.
pogodbena kazen - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Ker je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi poteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, s pravnomočno sodbo pa je bilo razsojeno, da se je pogodba o zaposlitvi za določen čas transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je njen tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja utemeljen.
izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - vrnitev sklepa o izvršbi s strani organizacije za plačilni promet - ustavitev izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka
Posledica vrnitve sklepa ni ustavitev izvršilnega postopka, pač pa ustavitev izvršbe.
ZDR člen 83, 83/2, 125, 125/4, 83, 83/2, 125, 125/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - pisna ocena - zagovor
Ker tožena stranka tožniku ob zaključku poskusnega dela ni vročila pisne ocene oziroma ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ter mu ni omogočila zagovora (kljub temu, da niso bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da mu omogoči zagovor), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita.
Praviloma se, skladno določili čl. 83 ZIZ, smejo zarubiti vse stvari, ki jih ima v posesti dolžnik. Ta pa sme, na podlagi 52. čl. ZIZ, grajati morebitne nepravilnosti izvršitelja pri opravi izvršilnih dejanj.
stranska intervencija v pravdi - obstoj pravnega interesa za intervencijo - vpliv sodbe na intervenientov pravni položaj - pravno razmerje med intervenientom in eno od strank
Pritožnika v konkretnem primeru zgolj z navedbo določenih dejstev, ne da bi pri tem tudi konkretno navedli, kako bi učinki sodbe, izdane v tej zadevi, vplivali na pravni položaj predlagateljev, pravnega interesa za sodelovanje v tej pravdi nista izkazali.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – mnenje sindikata
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita, čeprav jo je tožena stranka podala, preden je sindikat izrekel svoje mnenje o odpovedi. Iz izvedenih dokazov niti ne izhaja, da bi tožena stranka, v kolikor bi mnenje sindikata upoštevala, odločila drugače.
ZOR člen 387, 387. ZKP člen 539, 539/1, 540, 540/2, 539, 539/1, 540, 540/2, 539, 539/1, 540, 540/2. OZ člen 1060, 1060.
pravica do povrnitve škode po zkp - poravnalna ponudba - pripoznava dolga - zastaranje - pretrganje zastaranja - zadržanje zastaranja
Ponudbe za poravnavo, ki je dana zgolj za izvensodno poravnavo in je časovno omejena (15 dni), ni možno šteti za pripoznavo dolga, ki bi prekinila tek zastaralnega roka.
Prokura ni vezana niti na delovno razmerje prokurista v družbi niti na dejansko opravljanje funkcije, ampak preneha šele z preklicem. Šele tega dne je zapadla obveznost tožene stranke, da tožniku izplača odpravnino, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi za primer prenehanja mandata in delovnega razmerja zaradi upokojitve.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je nepopolna oz. pomanjkljiva, saj se sodišče v razlogih sodbe ni opredelilo do izpovedb dveh prič, s katerima je toženka dokazovala obstoj odločilnega dejstva.
Dokazna ocena vseh pravočasno dokazanih dokazov mora biti celovita, temeljita in skrbna in mora vsebovati presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.
Neobstoj pogodbe o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov (32. člen SZ-1) sam po sebi ne predstavlja razloga, na podlagi katerega bi se etažnega lastnika lahko oprostilo plačila obratovalnih stroškov stavbe.
Ne glede na to ali je bila odpoved najemne pogodbe ustrezna ali ne, tožena stranka kljub morebitni pravici do posesti, ki v skladu z določbo prvega odstavka 33. člena SPZ in določbo 426. člena ZPP, izrecno določata prepoved odločanja o pravici do posesti, ni upravičena do samovoljne, izvensodne spremembe posestnega stanja. Namen posestnega varstva ni samo začasna ureditev dejanskega stanja, ampak predvsem preprečevanje, omejevanje in sankcioniranje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic.
zamudna sodba - poprava tožbe - ni odgovora na popravljeno tožbo
Če toženec odgovori na tožbo (ki omogoča identifikacijo zahtevka), ni mogoče izdati zamudne sodbe, češ da kasneje ni odgovoril na popravljeno in dopolnjeno tožbo.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da ni ne logično in ne verjetno, da drugi toženec ne bi pravočasno zaznal postopnega drsenja stroja, kot trdi tožeča stranka, saj gre za strokovno usposobljeno osebo, ob takih premikih bi bil tudi sam izpostavljen nevarnosti, zato je utemeljeno pričakovati, da bi premikanje stroja pravočasno zaznal in ukrepal.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – rok za pripravo zagovora
ZDR v zvezi z rokom na zagovor ne napotuje na uporabo določb ZPP ali drugih procesnih zakonov, ampak je potrebno v vsakem primeru posebej presojati, ali je imel delavec dovolj časa za pripravo zagovora, pri tem pa upoštevati tudi pravico delodajalca, da iz razlogov in ob pogojih, ki so določeni v ZDR, delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Ker je tožnik zagovor podal v pisni obliki, se je lahko izjavil, kar pomeni, da sta bila dva dneva dovolj za podajo zagovora.
ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/4, 206, 206/3, 208, 414, 173, 177, 177/2, 177/4, 206, 206/3, 208, 414.
solidarna obveznost - regres - regresna pravda - pogodba o obveznem zavarovanju odgovornosti voznika - škoda, povzročena z nevarno stvarjo - sopovzročitev škode - ugovori toženca v regresni pravdi
Položaj toženca v regresni pravdi ne more biti odvisen od okoliščine, v kakšni meri se je izpolnitelj solidarne obveznosti razbremenil svoje odgovornosti proti oškodovancu. Rezultat takšne pravde je odvisen le od presoje, v kakšni meri se je uspel razbremeniti svoje odgovornosti oziroma ali se je te uspel razbremeniti v celoti.
ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1. OZ člen 943, 943.
zamudna sodba
Tožeča stranka je zadostila pogojem iz I. odst. 318. čl. ZPP, s tem, ko je dovolj substancirala trditve o zatrjevani poškodbi (in s tem do upravičenja do izplačila zavarovalnine), predložila polico, predlagala da tožena stranka predloži splošne pogoje in predlagala zaslišanje izvedenca medicinske stroke.
vrednostni papirji - premoženje - denarna socialna pomoč - dividende
Pri dodelitvi denarne socialne pomoči se dividende od vrednostnih papirjev kot občasen, neperiodičen dohodek upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka, če presegajo znesek minimalnega dohodka. Dividende, ki tega zneska ne presegajo, se ne vštevajo v lastni dohodek, pač pa se kot premoženje prosilca upoštevajo vrednostni papirji, ki te dividende prinašajo. Ker vrednost tožnikovega premoženja v obliki vrednostnih papirjev presega znesek 24 minimalnih plač, je tožbeni zahtevek (za dodelitev denarne socialne pomoči) neutemeljen.