ZPIZ-1 člen 276, 276/2. ZOR člen 279, 279/1, 279/3.
zakonske zamudne obresti – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Glede obrestovanja dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nastalih pred uveljavitvijo ZPIZ-1 (1. 1. 2000), je potrebno upoštevati določbo 3. odstavka 279. člena ZOR, po kateri od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Tožnice, ki so zamudne obresti od družinske pokojnine uveljavljale šele v letu 2002, zato niso upravičene do plačila zamudnih obresti od zneskov družinske pokojnine za čas do 31. 12. 1999. Za zneske neizplačane družinske pokojnine, zapadle v plačilo po 1. 1. 2000, pa je podlaga za odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti v 2. odstavku 276. člena ZPIZ-1.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8. EKČP člen 6.
izvedensko mnenje - snemanje izdelave izvedenskega mnenja - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do kontradiktornega postopka v postopku izdelave izvedenskega mnenja - predlog za snemanje izdelave izvedenskega mnenja
Zahteve EKČP (med katerimi je tudi pravica do kontradiktornega postopka) se nanašajo le na postopek pred sodiščem, zato jih je mogoče prenesti na postopek izdelave izvedenskega mnenja le, v kolikor ta glede na okoliščine primera nadomesti prvega (podobno sklep II Ips 772/2005 z dne 9. 2. 2006). Prav v teh posebnih okoliščinah leži odločilno stališče (ratio decidendi) zadeve Mantovanelli, kjer je izvedenec proučeval dejstva, pomembna za vprašanje vzročne zveze, in pri tem opravil pogovore z mnogimi zdravniki, ki bi jih sicer moralo zaslišati sodišče. Zadeva, v kateri je bil izdan izpodbijani sklep, je bistveno drugačna: izvedenki je bilo naloženo, naj ugotovi tožničine duševne bolečine, in sicer na podlagi dokumentacije v spisu ter razgovora s tožnico. Ker bo slednja brez težav lahko vplivala na nastanek izvedeniškega mnenja tudi brez snemenja celotnega postopka z video kamero, ji sodišče prve stopnje z zavrnitvijo njenega (tudi sicer zakonsko nepredvidenega) predloga ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP), niti ni zagrešilo kakšne druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. odst. 339. čl. ZPP).
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - identifikacija osebe v medijih - mediji - svoboda medijskega izražanja- začasna odredba - denarna kazen - določenost zahtevka - nullum crimen nulla poena sine legae certa - pasivna legitimacija - opustitev vročitve odgovora na ugovor
Oseba, ki je zaradi ravnanja drugih medijev že postala medijski lik, je lahko identificirana tudi s podatki, ki sicer identifikacije ne omogočajo.
Ne glede na to, da gre za varstvo konkretnega civilnopravnega razmerja, prepoved z zagroženo kaznijo ne sme biti v nasprotju z načelom določnosti iz kaznovalnega prava; vseeno pa velja, da je prožnost (elastičnost) pravila lahko zaradi varstva nasprotne stranke večja ter da je pravilo lahko pomensko bolj odprto (ter s tem nujno predmet kompleksnejše razlage v konkretnem primeru). Velja zahteva, da morata biti načelo nullum crimen nulla poena sine legae certa in načelo varstva ustavnih osebnostnih pravic ustrezno uravnoteženi.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 165, 165/1, 154, 154/1, 154/2, 165, 165/1. OZ člen 179, 179.
nepremoženjska škoda - poškodba vratnega dela hrbtenice (nihajna poškodba) - degenerativne spremembe - vzročna zveza - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik - odmera odškodnine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - obrazložitev pritožbe - pravdni stroški
Pri začetnih degenerativnih spremembah vratne hrbtenice je sama nezgoda sprožilni dogodek, zaradi česar se lahko že pri razmeroma nežni nihajni poškodbi pojavijo dolgotrajnejše težave, ki so v bistvu posledica že navedenih začetnih degenerativnih sprememb vratne hrbtenice. To pomeni, da so tožničine težave (bolečine v vratnem delu hrbtenice v prisilni legi in omejena gibljivost te) v vzročni zvezi z v obravnavanem škodnem dogodku utrpelo telesno poškodbo, s tem pa je podan tudi temelj za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost prodaje nepremičnine - trditve o nevarnosti za uveljavitev terjatve
Predlagatelj, ki ga zakon osvobaja dokazovanja nevarnosti bodoče uresničitve njegove terjatve, mora navesti dejstva in dokaze, ki opravičujejo uporabo določbe 3. odst. 271. člena ZIZ, torej zakaj upnik nima možnosti dokazati konkretnih ravnanj dolžnika, s katerim se izogiba bodočemu plačilu terjatve in zakaj začasna odredba dolžniku ne more škodovati. Trditve predlagatelja začasne odredbe ne zadoščajo za vzdržanje začasne odredbe v veljavi. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da dolžnik v nepremičnini, na katero meri začasna odredba, začasno živi in da je ne namerava prodati, zmotno sklepalo, da bi v primeru, če ne izda začasne odredbe, bilo vprašljivo poplačilo upnikove terjatve. Če je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v času izdaje začasne odredbe dolžnik ne namerava prodati svoje nepremičnine, ni potrebe, da se mu prepove nekaj, česar ne namerava storiti.
ZZad člen 74, 74. ZPP člen 4, 5, 112/1, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 4, 5, 112/1, 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZZK-1 člen 243, 243.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - ugotovitvena in dajatvena tožba - namembnost zemljišč - načelo kontradiktornosti
Tožnica naj bi postala lastnica spornih nepremičnin že na podlagi uveljavitve ZZad. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo ima v tovrstnih primerih le pravno – tehnični značaj in nima značaja obvezne predpostavke za pridobitev lastninske pravice kot je to značilno za derivativni način pridobitve lastninske pravice. V primeru spora v zvezi z obstojem predpostavk za pridobitev lastninske pravice na podlagi ZZad zaradi pomanjkanja konstitutivnega učinka vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo zato izbrisna tožba v smislu 243. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 ni primerno sredstvo za ugotovitev lastništva nepremičnine in za zagotovitev vpisa lastninske pravice dejanskega lastnika v zemljiško knjigo. V primeru tovrstnega spora se namreč lahko le z ugotovitveno sodbo ugotovi na koga je lastninska pravica dejansko prešla.
S tem, ko je sodišče uporabilo kot podlago svoji odločitvi dokaz o katerem se toženka ni mogla izjasniti, je poleg relativnih kršitev (neupoštevanje načela neposrednosti izvajanja dokazov in kršitev določbe prvega odstavka 112. člena ZPP, po kateri se smejo obravnavati samo pravočasno predložene vloge in dokazi) tudi kršilo načelo kontradiktornosti, ki ima vedno za posledico razveljavitev s kršitvijo obremenjenega dela odločitve (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 325, 325/1, 325, 325/1.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe - nepremoženjska škoda - predpostavke odškodninske odgovornosti - očitna računska napaka
Sodišče prve stopnje ni odločalo o modificiranem tožbenem zahtevku, temveč le o prvotno postavljenem tožbenem zahtevku. Kljub temu pa sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb procesnega prava, temveč o delu zahtevka nad prvotno uveljavljenim ni odločilo, kar pomeni, da je pritožbo v obsegu modificiranega tožbenega zahtevka šteti kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe v skladu s prvim odstavkom 325. člena ZPP.
URS člen 14, 14. ZPP člen 212, 212. OZ člen 131, 131/1, 135, 147, 147/2, 131, 131/1, 135, 147, 147/2. ZDR člen 6, 6/4, 6, 6/4.
nepremoženjska škoda zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi - diskriminatorno ravnanje in šikaniranje na delovnem mestu - krivdna odgovornost - dokazno breme glede hujših oblik krivde - naklep (dolus)
Glede hujših oblik krivde je dokazno breme na strani tistega, ki tako obliko krivde zatrjuje. V ZDR je v korist delavca, ki se sklicuje na prepoved diskriminacije, sicer posebej določeno, da je v tem primeru dokazno breme na strani delodajalca. Vendar v konkretni zadevi tega pravila ni bilo moč uporabiti, ker tožnica odškodnine ne zahteva od delodajalca, ampak neposredno od toženke kot fizične osebe.
Gre za darilno pogodbo, ki je neodplačna pogodba in pri teh pogodbah je nagib tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo, tako da je s tem nagib postal del pravne podlage darilne pogodbe. Če ni pravne podlage, je pogodba nična, če pa je zaradi pozneje nastalih okoliščin pravna podlaga odpadla, je s tem pravni posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti (4. odst. 210. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, ki se v tem postopku uporablja na podlagi 1060. čl. Obligacijskega zakonika – OZ).
ZVO člen 26, 26. ZPP člen 350, 350/2, 458, 458/1, 350, 350/2, 458, 458/1.
neobrazložena pritožba - dopolnitev pritožbe po preteku pritožbenega roka - spor majhne vrednosti - obseg pritožbenega preizkusa - plačilo komunalnih storitev - odvoz komunalnih odpadkov
Po preteku pritožbenega roka vložene vloge, poimenovane kot "dopolnitev pritožbe", ni mogoče upoštevati. Pritožbeni roki so prekluzivni (nevložitev pritožbe v roku, ki je za to določen, pomeni izgubo pravice do pritožbe) in jih upravičenci ne morejo podaljševati po svoji volji.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - zavrženje tožbe - pomoč prava nevešči stranki
Upoštevaje postavljena tožbena zahtevka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in ugotovitev lastninske pravice ter povsem konkretizirane tožbene navedbe, iz katerih je mogoče razbrati vse potrebne okoliščine za določno opredelitev izvršbe in kamina, bi bilo pravilno tožečo stranko pozvati, naj jih doda tudi v besedilo tožbenih zahtevkov.
priposestvovanje nepremičnin - pridobitev posesti na pravnoposlovni podlagi - vštevanje posesti pravnih prednikov - dobra vera - poznavanje zemljiškoknjižnega stanja - izvenknjižna pridobitev lastninske pravice - vezanost na trditveno podlago
Upoštevajoč nemoteno uživanje, pa tudi vzdrževanje sporne nepremičnine več kot 50 let, ob neizpodbiti pravni domnevi dobrovernosti posesti, je pravilen zaključek, da je tožnica sporno nepremičnino priposestvovala.
priposestvovanje družbene lastnine - dobra vera - priposestvovalna doba - pridobitni način - publicitetno načelo
Res se dobra vera domneva, toda sklep ali dobra vera obstoji, je materialnopravni sklep in je tožeča stranka tista, tako kot tožena, ki s svojimi trditvami gradi trditveno podlago, ne glede na to, ali ji gredo v breme ali korist.
zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izjave – enako varstvo pravic – postavitev izvedenca
Sodišče lahko zavrne le dokazni predlog stranke, ki je namenjen ugotavljanju dejstva, ki za odločitev v obravnavani zadevi ni odločilno; dokazni predlog, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva; in dokazni predlog, za katerega oceni, da njegova izvedba ne bi mogla vplivati na odločitev.
nedopustnost izvršbe - aktivni družbenik - odgovornost družbenika za dolgove družbe
Tožnik je imel kot družbenik pri vodenju in upravljanju izbrisane družbe odločilen vpliv pri njenem slabem poslovanju in upravljanju (ni uredil finančne nediscipline do izbrisane družbe, ni ustrezno sodeloval pri razreševanju razmerja med izbrisano družbo in njenimi upniki, niti zatem po vložitvi predloga za uvedbo stečajnega postopka v zvezi s plačilom predujma za predvidene stroške le-tega).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0004114
ZPP člen 76, 205. ZIZ člen 2, 24, 24/4. ZFPod člen 27.
procesna legitimacija dolžnika – izbris družbe iz sodnega registra – prehod obveznosti na novega dolžnika – odgovornost univerzalnega pravnega naslednika – informativni dokaz
Za obstoj procesne legitimacije ob vložitvi predloga za izvršbo je pomemben obstoj pravne osebe (dolžnika) in ne njegovega zakonitega zastopnika. Izvršilni postopek je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Prehod obveznosti na novega dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, ureja 4. odst. 24. člena ZIZ. Pogoj, da se izvršilni postopek nadaljuje zoper družbenika izbrisane družbe je samo kvalificiran dokaz o prehodu obveznosti, ki opraviči vstop naslednika v procesno pravni položaj predhodnika.
ZDR člen 29, 291, 42, 72, 143. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 3, 3/2.
individualna pogodba o zaposlitvi – delavec s posebnimi pooblastili – plača – nadurno delo
Ker iz individualne pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da bi osnovna plača v dogovorjeni višini pokrivala tudi morebitno delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, oziroma da do dodatnega plačila za delo preko polnega delovnega časa tožnik ne bi bil upravičen, mu plačilo nadur, če so bile dejansko opravljene, pripada, čeprav delo preko polnega delovnega časa ni bilo pisno odrejeno.
izločitev izvedenca - dolžnost prenehanja z delom - izločitveni razlog - varstvo pravice na delu stvari - vzpostavitev dogovorjenega stanja
Po določbi prvega odstavka 247. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik, vendar mora po določbi drugega odstavka istega člena izločitev stranka vedno predlagati (izvedenec ne more biti izločen ex lege).
Ni pravilno stališče, da bi se izvedenec moral izločiti sam, saj glede izvedencev ni mogoče uporabiti prvega odstavka 71. člena ZPP o dolžnosti prenehanja z delom, če je podan izločitveni razlog.
ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 97, 97/3, 98, 98/5, 155, 155/1, 97, 97/3, 98, 98/5, 155, 155/1. OZ člen 5, 6, 6/2, 82, 82/2, 5, 6, 6/2, 82, 82/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost izkaza obstoja terjatve - stvarna služnost - razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenikov - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - ustreznost pooblastila za zastopanje
Kolikor bi kupec želel dogovoriti stvarnopravne posege v lastninsko pravico prodajalca, bi se moral z ustrezno skrbnostjo v času pogajanj in predvsem v času sklenitve pogodbe opredeljeno izjasniti tako glede vrste, kakor obsega omejitev, in doseči določno (ne ohlapno in splošno) opredelitev omejitev v pogodbi. Ker je tožeča stranka kot kupec strokovnjak s področja investicij v nepremičnine, se od nje pričakuje povečana mera skrbnosti pri sklepanju poslov v zvezi z zemljišči, kar vključuje tudi poznavanje posebnosti pravnega režima stvarnih pravic in njihovega omejevanja (drugi odstavek 6. člena OZ).