ZPIZ-1 člen 276, 276/2. ZOR člen 279, 279/1, 279/3.
zakonske zamudne obresti – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Glede obrestovanja dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nastalih pred uveljavitvijo ZPIZ-1 (1. 1. 2000), je potrebno upoštevati določbo 3. odstavka 279. člena ZOR, po kateri od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Tožnice, ki so zamudne obresti od družinske pokojnine uveljavljale šele v letu 2002, zato niso upravičene do plačila zamudnih obresti od zneskov družinske pokojnine za čas do 31. 12. 1999. Za zneske neizplačane družinske pokojnine, zapadle v plačilo po 1. 1. 2000, pa je podlaga za odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti v 2. odstavku 276. člena ZPIZ-1.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8. EKČP člen 6.
izvedensko mnenje - snemanje izdelave izvedenskega mnenja - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do kontradiktornega postopka v postopku izdelave izvedenskega mnenja - predlog za snemanje izdelave izvedenskega mnenja
Zahteve EKČP (med katerimi je tudi pravica do kontradiktornega postopka) se nanašajo le na postopek pred sodiščem, zato jih je mogoče prenesti na postopek izdelave izvedenskega mnenja le, v kolikor ta glede na okoliščine primera nadomesti prvega (podobno sklep II Ips 772/2005 z dne 9. 2. 2006). Prav v teh posebnih okoliščinah leži odločilno stališče (ratio decidendi) zadeve Mantovanelli, kjer je izvedenec proučeval dejstva, pomembna za vprašanje vzročne zveze, in pri tem opravil pogovore z mnogimi zdravniki, ki bi jih sicer moralo zaslišati sodišče. Zadeva, v kateri je bil izdan izpodbijani sklep, je bistveno drugačna: izvedenki je bilo naloženo, naj ugotovi tožničine duševne bolečine, in sicer na podlagi dokumentacije v spisu ter razgovora s tožnico. Ker bo slednja brez težav lahko vplivala na nastanek izvedeniškega mnenja tudi brez snemenja celotnega postopka z video kamero, ji sodišče prve stopnje z zavrnitvijo njenega (tudi sicer zakonsko nepredvidenega) predloga ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP), niti ni zagrešilo kakšne druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. odst. 339. čl. ZPP).
ZSDP člen 73, 73/1, 73/3, 73/3-9, 73/3-9, 73/3, 73/1, 73. ZDoh-1 člen 35, 35/1, 43, 43/1, 35, 35/1, 43, 43/1. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 29, 35, 29, 35.
otroški dodatek
Pri izračunu dohodka iz dejavnosti samostojnega ustvarjalca na področju kulture je potrebno upoštevati, da se obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavarovanca in ki jih zavarovanec plačuje skladno s posebnimi predpisi, priznajo kot odhodek, medtem ko se prispevki, ki jih za samostojne ustvarjalce na področju kulture plača RS, skladno z 9. točko tretjega odstavka 73. člena ZSDP, upoštevajo med bruto dohodke kot transferni dohodki.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu – ponovno odločanje o odrejenem ukrepu – ustavitev izvrševanja varnostnega ukrepa
Izhajajoč iz določbe 2. odst. 64. čl. KZ ima sodišče v postopku ponovnega odločanja o odrejenem ukrepu na izbiro le dvoje odločitev, in sicer, da ugotovi, da je izvajanje ukrepa še potrebno ali pa, če ugotovi, da ni več potrebno, da izvrševanje v takem primeru ustavi. Ustavitev pa glede na zakonsko določbo ni vezana na kakršenkoli pogoj ali drugo obliko zdravljenja, pa četudi bi le-ta bila v korist obdolženca kot je to v danem primeru.
ZNP člen 37, 37. SPZ člen 88, 89, 89/3, 88, 89, 89/3.
nujna pot - uporaba služeče nepremičnine - primerno nadomestilo za nujno pot
Ustanovljena nujna pot ne bo onemogočala ali znatno ovirala uporabe služeče nepremičnine tudi zato, ker je nujna pot ustanovljena samo na delu te nepremičnine, le ob njenem skrajnem vzhodnem robu, ob meji s sosednjimi parcelami in v širini 2,5 m ter v dolžini 38 m, v skupni površini 95 m2, tako da ostane neobremenjena v površini 108 m2. Ker je služeča nepremičnina že sedaj po vrsti rabe pot, se tako dejansko ne bo spremenila njena uporaba
Nadomestilo za nujno pot, ki obsega 95 m2, pri celotni površini parcele 203 m2, ne more biti tolikšno, kot znaša tržna vrednost celotne parcele. Zaradi nujne poti tudi ne bo celotna parc. št. 161/1 vl. št. ... k.o. ... brez vrednosti, saj nasprotna udeleženca ostajata njena lastnika in bosta pot tudi sama uporabljala.
V primeru, ko zaradi določenih okoliščin stvar (ali dejavnost) postane takšna, da iz nje izhajajo določeni nadpovprečni riziki za to, da bodo poškodovane pravno zavarovane dobrine, odgovarja kvečjemu tisti, kateremu je možno pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala znotraj petnajstdnevnega subjektivnega roka od zagovora, saj se je šele tedaj seznanila s tem, da tožnica za sporno obdobje, ko na delo ni prihajala, ni imela zdravniškega potrdila o začasni zadržanosti z dela zaradi boleznim oziroma kakšnega drugega razloga, ki bi njeno ravnanje opravičeval.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - identifikacija osebe v medijih - mediji - svoboda medijskega izražanja- začasna odredba - denarna kazen - določenost zahtevka - nullum crimen nulla poena sine legae certa - pasivna legitimacija - opustitev vročitve odgovora na ugovor
Oseba, ki je zaradi ravnanja drugih medijev že postala medijski lik, je lahko identificirana tudi s podatki, ki sicer identifikacije ne omogočajo.
Ne glede na to, da gre za varstvo konkretnega civilnopravnega razmerja, prepoved z zagroženo kaznijo ne sme biti v nasprotju z načelom določnosti iz kaznovalnega prava; vseeno pa velja, da je prožnost (elastičnost) pravila lahko zaradi varstva nasprotne stranke večja ter da je pravilo lahko pomensko bolj odprto (ter s tem nujno predmet kompleksnejše razlage v konkretnem primeru). Velja zahteva, da morata biti načelo nullum crimen nulla poena sine legae certa in načelo varstva ustavnih osebnostnih pravic ustrezno uravnoteženi.
Dodatek za stalnost kot sestavni del plače ne predstavlja čiste denarne terjatve, katero bi bilo mogoče uveljavljati z neposredno tožbo pred delovnim sodiščem, saj gre za pravico, o kateri delodajalec odloči z odločbo. Ker je tožnikova odločba, s katero je bila določena njegova pravica do dodatka za stalnost, dokončna in pravnomočna, je tožbo potrebno zavreči.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov - denarni zahtevek - pravna narava denarnega zahtevka - ugotavljanje višine denarne odmene - dejanska korist zavezanca - domnevna korist upravičenca - plačilo dohodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - prekluzija z dokaznim predlogom - enak dokazni predlog nasprotne stranke
Zahtevki iz drugega odstavka 72. člena ZDen niso odškodninski ali obogatitveni, ne gre za zahtevke iz zakupnega razmerja in tudi ne za stvarnopravne zahtevke; gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oz. oškodovanje za izgubo tistega, tiste domnevne koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oz. upravljal, zato ni mogoče izhajati iz morebitne koristi, ki jo je s temi nepremičninami dosegel denacionalizacijski zavezanec.
nedopustnost izvršbe - aktivni družbenik - odgovornost družbenika za dolgove družbe
Tožnik je imel kot družbenik pri vodenju in upravljanju izbrisane družbe odločilen vpliv pri njenem slabem poslovanju in upravljanju (ni uredil finančne nediscipline do izbrisane družbe, ni ustrezno sodeloval pri razreševanju razmerja med izbrisano družbo in njenimi upniki, niti zatem po vložitvi predloga za uvedbo stečajnega postopka v zvezi s plačilom predujma za predvidene stroške le-tega).
Zmotne so navedbe, da tudi, če je bil dolg tožnici kot solidarni dolžnici s strani upnika odpuščen, lahko zahteva celotno plačilo od sodolžnika. Tožnica je plačala manj, kot je znašala terjatev, toženec ji je dolžan povrniti samo ustrezni del dejansko plačanega zneska.
Kolikor se s sodno odločbo ugotovi obstoj oziroma nastanek lastninske pravice (enako tudi nastanek skupne lastnine) in določijo (ugotovijo) deleži na skupnem premoženju, za vpis razdelitve lastninske pravice ni pogoj izjava volje tožene stranke v obliki pisnega zemljiškoknjižnega dovolila kot pri pravnoposlovni pridobitvi, ko jo pridobitelj izvaja iz prednikove pravice. Kolikor zunajzakonska partnerja drug drugemu ne priznata pravnega dejstva izvirne pridobitve lastninske pravice na skupnem premoženju (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) in se še pred sodnim postopkom ne sporazumeta o višini deležev (prvi odstavek 60. člena ZZZDR), je podlaga za vpis v zemljiško knjigo ugotovitvena sodna odločba (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0004114
ZPP člen 76, 205. ZIZ člen 2, 24, 24/4. ZFPod člen 27.
procesna legitimacija dolžnika – izbris družbe iz sodnega registra – prehod obveznosti na novega dolžnika – odgovornost univerzalnega pravnega naslednika – informativni dokaz
Za obstoj procesne legitimacije ob vložitvi predloga za izvršbo je pomemben obstoj pravne osebe (dolžnika) in ne njegovega zakonitega zastopnika. Izvršilni postopek je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Prehod obveznosti na novega dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, ureja 4. odst. 24. člena ZIZ. Pogoj, da se izvršilni postopek nadaljuje zoper družbenika izbrisane družbe je samo kvalificiran dokaz o prehodu obveznosti, ki opraviči vstop naslednika v procesno pravni položaj predhodnika.
priposestvovanje družbene lastnine - dobra vera - priposestvovalna doba - pridobitni način - publicitetno načelo
Res se dobra vera domneva, toda sklep ali dobra vera obstoji, je materialnopravni sklep in je tožeča stranka tista, tako kot tožena, ki s svojimi trditvami gradi trditveno podlago, ne glede na to, ali ji gredo v breme ali korist.
Verjetnost, da se je listina izgubila je predlagateljica v tem postopku izkazovala z izjavo prejšnje lastnice, da se je večkrat selila in se je pri tem več dokumentov izgubilo. To je tako pavšalna trditev, ki standarda zahtevane verjetnosti ne izpolnjuje.
ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 212, 286, 286/1, 337/, 337/1, 353, 358, 358-4, 154, 154/2, 165, 165/2, 212, 286, 286/1, 337/, 337/1, 353, 358, 358-4. OZ člen 179, 179.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah - presoja višine odškodnine - profesionalno ukvarjanje s športom - upoštevanje istovrstnega prikrajšanja v različnih postavkah - nedopustna pritožbena novota - stroški postopka
Glede na pomen prizadete dobrine (profesionalno ukvarjanje s športom je predstavljalo bistven del tožnikovega življenja) ter upoštevaje objektivno pogojenost odškodnine za to obliko nepremoženjske škode bi tožniku pripadala denarna odškodnina v višini 2.500,00 EUR.
služnost stanovanja - užitek - prekarij - priposestvovanje - priposestvovalna doba - načelno pravno mnenje zveznega vrhovnega sodišča - lastniška posest - sklepanje a maiori ad minus - originarna pridobitev služnosti - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - kršitev načela kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - delni uspeh v postopku - odmera pritožbenih stroškov
Izvrševanje lastniške posesti predstavlja večjo kvaliteto posesti kot se zahteva za priposestvovanje služnosti, kjer priposestvovalec uporablja tujo stvar, zato je, ob upoštevanju načela, da je v več tudi manj, mogoče priposestvovanje služnosti stanovanja, če posestnik na njem izvršuje posest kot lastnik.
ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 97, 97/3, 98, 98/5, 155, 155/1, 97, 97/3, 98, 98/5, 155, 155/1. OZ člen 5, 6, 6/2, 82, 82/2, 5, 6, 6/2, 82, 82/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost izkaza obstoja terjatve - stvarna služnost - razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenikov - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - ustreznost pooblastila za zastopanje
Kolikor bi kupec želel dogovoriti stvarnopravne posege v lastninsko pravico prodajalca, bi se moral z ustrezno skrbnostjo v času pogajanj in predvsem v času sklenitve pogodbe opredeljeno izjasniti tako glede vrste, kakor obsega omejitev, in doseči določno (ne ohlapno in splošno) opredelitev omejitev v pogodbi. Ker je tožeča stranka kot kupec strokovnjak s področja investicij v nepremičnine, se od nje pričakuje povečana mera skrbnosti pri sklepanju poslov v zvezi z zemljišči, kar vključuje tudi poznavanje posebnosti pravnega režima stvarnih pravic in njihovega omejevanja (drugi odstavek 6. člena OZ).