ZDR člen 29, 291, 42, 72, 143. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 3, 3/2.
individualna pogodba o zaposlitvi – delavec s posebnimi pooblastili – plača – nadurno delo
Ker iz individualne pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da bi osnovna plača v dogovorjeni višini pokrivala tudi morebitno delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, oziroma da do dodatnega plačila za delo preko polnega delovnega časa tožnik ne bi bil upravičen, mu plačilo nadur, če so bile dejansko opravljene, pripada, čeprav delo preko polnega delovnega časa ni bilo pisno odrejeno.
nepremoženjska škoda - dokazno breme - predpostavke odškodninske odgovornosti
Tožnico kot oškodovanko bremeni dokazno breme glede dokazovanja dejstev, da ji je škodo povzročil prav toženec, tedaj da izvira iz njegovega škodnega in protipravnega ravnanja, glede na obrnjeno dokazno breme pa bi moral toženec nato dokazovati, da njegova odškodninska odgovornost iz ustreznega razloga ne obstoji.
Verjetnost, da se je listina izgubila je predlagateljica v tem postopku izkazovala z izjavo prejšnje lastnice, da se je večkrat selila in se je pri tem več dokumentov izgubilo. To je tako pavšalna trditev, ki standarda zahtevane verjetnosti ne izpolnjuje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - zavrženje tožbe - pomoč prava nevešči stranki
Upoštevaje postavljena tožbena zahtevka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in ugotovitev lastninske pravice ter povsem konkretizirane tožbene navedbe, iz katerih je mogoče razbrati vse potrebne okoliščine za določno opredelitev izvršbe in kamina, bi bilo pravilno tožečo stranko pozvati, naj jih doda tudi v besedilo tožbenih zahtevkov.
ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 212, 286, 286/1, 337/, 337/1, 353, 358, 358-4, 154, 154/2, 165, 165/2, 212, 286, 286/1, 337/, 337/1, 353, 358, 358-4. OZ člen 179, 179.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah - presoja višine odškodnine - profesionalno ukvarjanje s športom - upoštevanje istovrstnega prikrajšanja v različnih postavkah - nedopustna pritožbena novota - stroški postopka
Glede na pomen prizadete dobrine (profesionalno ukvarjanje s športom je predstavljalo bistven del tožnikovega življenja) ter upoštevaje objektivno pogojenost odškodnine za to obliko nepremoženjske škode bi tožniku pripadala denarna odškodnina v višini 2.500,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0004114
ZPP člen 76, 205. ZIZ člen 2, 24, 24/4. ZFPod člen 27.
procesna legitimacija dolžnika – izbris družbe iz sodnega registra – prehod obveznosti na novega dolžnika – odgovornost univerzalnega pravnega naslednika – informativni dokaz
Za obstoj procesne legitimacije ob vložitvi predloga za izvršbo je pomemben obstoj pravne osebe (dolžnika) in ne njegovega zakonitega zastopnika. Izvršilni postopek je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Prehod obveznosti na novega dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, ureja 4. odst. 24. člena ZIZ. Pogoj, da se izvršilni postopek nadaljuje zoper družbenika izbrisane družbe je samo kvalificiran dokaz o prehodu obveznosti, ki opraviči vstop naslednika v procesno pravni položaj predhodnika.
izločitev izvedenca - dolžnost prenehanja z delom - izločitveni razlog - varstvo pravice na delu stvari - vzpostavitev dogovorjenega stanja
Po določbi prvega odstavka 247. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik, vendar mora po določbi drugega odstavka istega člena izločitev stranka vedno predlagati (izvedenec ne more biti izločen ex lege).
Ni pravilno stališče, da bi se izvedenec moral izločiti sam, saj glede izvedencev ni mogoče uporabiti prvega odstavka 71. člena ZPP o dolžnosti prenehanja z delom, če je podan izločitveni razlog.
pravica do zaslišanja - zaslišanje obdolženca - pravica do obrambe z zagovornikom
Ker v postopku o prekršku obramba po zagovorniku ni obvezna in ker je sodišče obdolžencu dalo na voljo dovolj časa, da si priskrbi zagovornika (od prve vročitve vabila obdolžencu do zaslišanja je preteklo več kot 6 mesecev), česar pa obdolženec ni izkoristil, mu ni kršilo pravice do obrambe po zagovorniku. Prav tako mu ni kršilo pravice do zaslišanja, saj ga je pravilno povabilo na zaslišanje z vsemi opozorili, ki jih je dolžno dati v skladu z določbami ZP-1, mu na zaslišanju omogočilo, da poda svoj zagovor in mu tudi odobrilo dodatni 14 dnevni rok, v katerem lahko pošlje svoj pisni zagovor, vseh teh možnosti pa obdolženec ni izkoristil in zagovora ni hotel podati, kar je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo kot izjavo, da se ne želi zagovarjati.
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - pravočasnost ugovora - pravni pouk
Pravni pouk, ki v izdani sodbi o kaznovalnem nalogu ni vseboval standardnega pouka o pomenu oddane priporočene pošiljke v postopku, ki ga sicer vsebujejo sodne odločbe in ga standardno prejmejo stranke v odločbah, je v škodo pritožnika in ne omogoča učinkovite uporabe pravice iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, po kateri je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč ter je v nasprotju z že navedeno določbo prvega odstavka 1. člena ZKP.
ZPP člen 324, 339, 339/2, 339/2-14, 324, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - sklicevanje na razloge v razveljavljeni sodbi
Obrazložitev sodbe mora biti takšna, da omogoča strankam in višjemu sodišču "le na njeni podlagi" ugotoviti, zaradi katerih razlogov in na podlagi katerih dejstev je sodišče sprejelo odločitev, kot jo vsebuje izrek sodbe. Sklicevanje na razloge druge sodbe, razveljavljene s strani višjega sodišča, ni zadostno. S tem ko je sodba razveljavljena, ne more postati pravnomočen del njene obrazložitve in četudi se je pritožbeno sodišče z delom obrazložitve v takrat razveljavljeni sodbi strinjalo in to v svojem razveljavitvenem sklepu tudi obrazložilo, sodbe in njenih razlogov ni več.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-2. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 17, 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - razlog nesposobnosti - kriteriji za izbiro delavcev
Ker v primeru zasičenosti trga delavec ne more biti subjektivno odgovoren za nedoseganje rezultatov, mu ni mogoče redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V tem primeru gre za poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki pa je - kadar postane nepotrebno delo več delavcev na primerljivih delovnih mestih - utemeljena le, če delodajalec pri izbiri delavca, ki mu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi, uporabi predpisane kriterije. Ker tožena stranka ni tako ravnala, je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljen.
Prenehanje delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe predstavlja pravno posledico obsodbe. Ker pa pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba oziroma sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena, in ker je bila tožniku izrečena le denarna kazen, je sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe na kaznivo dejanje nezakonit.
Ker v sporu, v katerem delavec vtožuje odškodnino zaradi nesreče pri delu, delodajalec in zavarovalnica, pri kateri ima zavarovano odgovornost, nista enotna sospornika, ni ovir, da bi se postopek zoper zavarovalnico nadaljeval kljub temu, da je postopek zoper delodajalca zaradi uvedbe stečajnega postopka prekinjen, saj za prekinitev postopka zoper zavarovalnico ni nobene pravne podlage.
izvršba na nepremičnine – izvršba za poravnavo terjatve drugega upnika
Okoliščina, da na določeno dolžnikovo nepremičnino že teče izvršba, ne pomeni, da izvršilno sodišče ne more za poravnavo terjatve drugega upnika dovoliti izvršbe na isto nepremičnino; to iz 171. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), na katerega se sklicuje pritožnik, ne izhaja. Tam je le določeno, da ni mogoče opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino, če je pred tem že vpisana zaznamba sklepa o izvršbi.
sprememba v stanju invalidnosti – delna invalidska pokojnina
Ker je pri tožniku od 30. 6. 2005 izkazana takšna sprememba v zdravstvenem stanju, ki pomeni tudi spremembo invalidnosti, tožniku pravice na podlagi spremembe v stanju invalidnosti (pravica do dela s krajšim delovnim časom) pripadajo s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe, torej s 1. 7. 2005 dalje. Začetek izplačevanja delne invalidske pokojnine pa je odvisen od izpolnjevanja
pogoja dejanskega pričetka dela s krajšim delovnim časom.
razrešitev poslovodje - krivdni razlog - odpravnina
Neizpolnjevanje sklepov skupščine in oviranje nemotenega dela organov družbe predstavljata hujšo kršitev obveznosti poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo oziroma krivdni razlog za predčasno razrešitev, zato tožniku ne pripada odpravnina, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena za primer neupravičene razrešitve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - resen in utemeljen razlog - vinjenost
Ker je tožnik delal na delovnem mestu, ki je bilo opredeljeno kot delovno mesto z večjo nevarnostjo za zdravstvene okvare, predstavlja alkoholiziranost resen in utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDRS člen 10, 10/1, 40. ZDRS-Č člen 19. ZPIVZ člen 2, 2/4, 15. ZPIZ/83 člen 71. ZPIZ/92 člen 171, 171/1. ZPIZ-1 člen 156, 156/2. UZITUL člen 13. ZTuj/91 člen 81. URS člen 50, 156.
starostna pokojnina – vojaški zavarovanci – pridobitev državljanstva
Ker je tožnik pridobil državljanstvo z naturalizacijo, mu je bila pravica do starostne pokojnine pravilno priznana od dne izpolnitve pogojev, to je od dne pridobitve državljanstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0053842
ZZZDR člen 105, 106, 105, 106.
spor z mednarodno zvezo - mednarodna pristojnost sodišč - spor v zvezi s starševsko odgovornostjo - prekinitev postopka - ureditev razmerij med starši in otroki -
Pred avstrijskim sodiščem tožba za ureditev razmerij med starši in otroki ni bila vložena, zato ni nobene ovire, da se spor o tem ne bi takoj obravnaval pred sodiščem v Republiki Sloveniji, ki je pristojno za odločanje v obravnavani zadevi. O ureditvi razmerij med starši in otroci lahko sodišče odloča ne glede na to, ali sta starša že razvezana ali ne, bistveno je le, da se o navedenih vprašanjih ne moreta sporazumeti.