ZZZDR člen 133, 133. ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/1, 30, 30/1, 17, 17/2, 25, 25/1, 30, 30/1.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti
Za določitev sodišča, pristojnega za sojenje v sporih o verzijskem zahtevku, temelječem na 133. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je odločilno vrednostno merilo, saj je to premoženjski spor.
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 52, 52/3, 52/3-2.
povračilo stroškov – službeno potovanje – kilometrina
Dejstvo, da je tožnik zahtevek za plačilo kilometrine za službena potovanja uveljavljal šele po prenehanju delovnega razmerja, ne vpliva na odločitev o utemeljenosti tega zahtevka. Zahtevek je utemeljen v obsegu, v katerem je tožnik službena potovanja opravil.
vzgoja in izobraževanje – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – reintegracija
Kadar gre za nezakonito sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Glede na to ni treba ponovno sklepanje pogodbe o zaposlitvi, delodajalec je dolžan pozvati delavca nazaj na delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila nezakonito sklenjena za določen čas.
Ker v sporu, v katerem delavec vtožuje odškodnino zaradi nesreče pri delu, delodajalec in zavarovalnica, pri kateri ima zavarovano odgovornost, nista enotna sospornika, ni ovir, da bi se postopek zoper zavarovalnico nadaljeval kljub temu, da je postopek zoper delodajalca zaradi uvedbe stečajnega postopka prekinjen, saj za prekinitev postopka zoper zavarovalnico ni nobene pravne podlage.
Pri t.i. nadomestni vročitvi se šteje, da je bilo pisanje osebno vročeno naslovniku, čeprav mu vročevalec pisanja dejansko osebno ni vročil. Sodišče prve stopnje je iz obvestila o prispelem pismu sklepalo, da je bila nadomestna vročitev pravilno opravljena, pri čemer pa ugovorov, ki jih je podala toženka (da naj bi bila v času vložitve in vročanja tožbe že dalj časa odsotna z naslova stalnega bivališča zaradi usposabljanja v tujini, v času vročanja zamudne sodbe pa je bila po zaključenem usposabljanju toženka po več dni mesečno v tujini). Glede na posledice, ki jih ima zamudna sodba, je odločilnega pomena, da so odstranjeni vsi dvomi o tem, ali je bila vročitev (tožbe in zamudne sodbe) pravilno opravljena, zato bi moralo sodišče prve stopnje razčistiti okoliščine sporne vročitve ali pa se do ugovorov toženke vsaj opredeliti.
ZZZDR člen 106, 106/5, 106/7, 119, 106, 106/5, 106/7, 119. ZPP člen 421, 421/4, 421, 421/4.
otrokovi stiki - omejitev stikov - stiki pod nadzorom
Višje sodišče zaradi varovanja koristi otrok stikov pod nadzorom ni časovno omejilo. Po 119. členu ZZZDR je center za socialno delo dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Strokovnjak centra za socialno delo bo tako moral zaradi varovanja koristi mld. otrok po določenem obdobju izvajanja stikov podati strokovno oceno vplivov stikov na telesni in duševni razvoj otrok. Šele na podlagi njegovega strokovnega mnenja bo lahko center za socialno delo po 421. členu ZPP sodišču predlagal spremembo izdane odločbe o stikih – bodisi odvzem pravice do stikov bodisi izvrševanje stikov brez nadzora. ZPP v četrtem odstavku 421. člena določa, da sodišče izda na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.
Ko je tožena stranka naknadno izvedela, da tožnik nima zahtevane izobrazbe za opravljanje vojaške službe (ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi je predložil neverodostojno spričevalo), mu je utemeljeno izdala odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbi 94. člena ZObr.
izvršba na nepremičnine – izvršba za poravnavo terjatve drugega upnika
Okoliščina, da na določeno dolžnikovo nepremičnino že teče izvršba, ne pomeni, da izvršilno sodišče ne more za poravnavo terjatve drugega upnika dovoliti izvršbe na isto nepremičnino; to iz 171. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), na katerega se sklicuje pritožnik, ne izhaja. Tam je le določeno, da ni mogoče opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino, če je pred tem že vpisana zaznamba sklepa o izvršbi.
sprememba v stanju invalidnosti – delna invalidska pokojnina
Ker je pri tožniku od 30. 6. 2005 izkazana takšna sprememba v zdravstvenem stanju, ki pomeni tudi spremembo invalidnosti, tožniku pravice na podlagi spremembe v stanju invalidnosti (pravica do dela s krajšim delovnim časom) pripadajo s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe, torej s 1. 7. 2005 dalje. Začetek izplačevanja delne invalidske pokojnine pa je odvisen od izpolnjevanja
pogoja dejanskega pričetka dela s krajšim delovnim časom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - resen in utemeljen razlog - vinjenost
Ker je tožnik delal na delovnem mestu, ki je bilo opredeljeno kot delovno mesto z večjo nevarnostjo za zdravstvene okvare, predstavlja alkoholiziranost resen in utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Prenehanje delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe predstavlja pravno posledico obsodbe. Ker pa pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba oziroma sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena, in ker je bila tožniku izrečena le denarna kazen, je sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe na kaznivo dejanje nezakonit.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-2. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 17, 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - razlog nesposobnosti - kriteriji za izbiro delavcev
Ker v primeru zasičenosti trga delavec ne more biti subjektivno odgovoren za nedoseganje rezultatov, mu ni mogoče redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V tem primeru gre za poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki pa je - kadar postane nepotrebno delo več delavcev na primerljivih delovnih mestih - utemeljena le, če delodajalec pri izbiri delavca, ki mu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi, uporabi predpisane kriterije. Ker tožena stranka ni tako ravnala, je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljen.
ZPIZ/92 člen 185, 185/3. ZPIZ-1 člen 5, 249, 259, 263. ZDSS-1 člen 81, 81/3. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1 , 260/1-4 , 263, 267. OZ člen 190, 1060. ZOR člen 210.
starostna pokojnina – nova odmera pokojnine – plačilo višje pokojnine za nazaj
Odločitev tožene stranke, da se tožnici prizna višja pokojnina iz naslova štetja plač, izplačanih v vrednostnih papirjih za leti 1990 in 1991, od 1. 6. 2006 dalje, torej od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve (zahteva za novo odmero je bila vložena dne 23. 5. 2006), ni v nasprotju s temeljnimi načeli pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tožena stranka kljub pomanjkanju formalnopravne podlage ni ravnala nezakonito.
Glede na to, da so tako postopek kot roki za uveljavljanje zahteve za vračilo preveč plačane takse v zakonu natančno predpisani, zahteva tožene stranke, naj pritožbeno sodišče izvede pobotanje med preveč plačano in dolgovano takso, ni utemeljena.
ZPIZ-1 člen 178, 185, 273, 273/2, 274. ZPIZ člen 171, 172. ZUP člen 225.
sorazmerni del starostne pokojnine – ustavitev izplačevanja za nazaj – pravnomočna odločba
Ker je bil tožnik ob upokojitvi v tujini še vključen v obvezno zavarovanje, je bila odločitev toženca, da se mu prizna in izplačuje sorazmerni del starostne pokojnine, sicer nepravilna, vendar je postala pravnomočna. Zato ustavitev izplačevanja z novo odločbo, izdano v rednem postopku, lahko učinkuje le za naprej, od izdaje odločbe dalje.
ZPPLPS člen 4, 4/13, 5, 5/4, 4, 4/13, 5, 5/4. ZZK-1 člen 3, 40, 114, 114/1, 114/1-1, 243, 3, 40, 114, 114/1, 114/1-1, 243. ZEN člen 4, 4/1, 4, 4/1.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - etažna lastnina - etažni načrt - preizkus etažnega načrta - vezanost na upravno odločbo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - podatek o površini nepremičnine - poočitev
Preizkus etažnega načrta je v pristojnosti GURS (13. odst. 4. čl. ZPPLPS), ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (21. čl. ZDU-1). Ta je v upravnem postopku njegovo pravilnost tudi potrdila, zato je na to odločitev pravdno sodišče vezano (13. čl. ZPP).
Z izbrisno tožbo je mogoče izpodbijati le materialnopravno napačno vknjižbo (glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo), saj z drugimi glavnimi vpisi (predznamba, zaznamba) do oškodovanja knjižnih pravic sploh ne more priti. Pravkar povedano velja še bolj za vpise podatkov, glede katerih zemljiška knjiga ni temeljna evidenca in torej za njih načelo zaupanja v zemljiško knjigo ter s tem povezane domneve ne veljajo: podatki o parcelni številki, površini in splošni vrsti rabe ter identifikacijskem znaku zemljiške parcele, stavbe ali njenega posameznega dela. Temeljna evidenca za vpis površine (dela) stavbe je kataster stavb (1. odst. 4. čl. ZEN, 3. čl. ZZK-1), v zemljiški knjigi pa se ti podatki zgolj poočitijo (1. tč. 114. čl. ZZK-1). Podatek o površini nepremičnine tako ni predmet vknjižbe, ki se (edina) lahko izpodbija z izbrisno tožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba sistemizacije - ukinitev delovnega mesta
Kljub temu, da tožena stranka ni ukinila delovnega mesta v aktu o sistemizaciji, je ob ugotovitvi, da dela za tožnico pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi ni bilo, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2. URS člen 18, 35, 18, 35.
nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - nedotakljivost človekove telesne in duševne integritete - poseg v osebnostne pravice - osebna integriteta - prepoved mučenja - absolutna človekova pravica - nepremoženjska škoda - strah - primarni strah - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti
Z Ustavo RS pa je zagotovljena tudi nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti (integritete), njegove zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS). Po presoji pritožbenega sodišča je prišlo do posega v tožnikove osebnostne pravice, in sicer v njegovo duševno celovitost. Pritožbeno sodišče sprejema dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki ni dvomilo, da je bil ob ravnanju policistov tožnik prizadet tudi v psihičnem smislu. S tem ko je na ugotovljen okruten način izživljanja policistov, brez jasne obtožbe in ne da bi vedel, kaj ga še čaka, tožnik občutil ponižanje in strah, je bila prizadeta tudi njegova pravica do telesne in duševne integritete. Izguba občutka varnosti sodi k duševni celovitosti posameznika, saj se s pravico do slednje poleg posameznikove svobodne volje varuje tudi njegovo čustvovanje in človeške predstave, kar se lahko prizadene ravno s poniževanjem, povzročanjem strahu, zbujanjem občutkov manjvrednosti ipd. V konkretnem primeru pa je treba navedeno ustavno določbo povezati tudi z določbo 18. člena URS, ki zapoveduje, da nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. Gre za absolutno človekovo pravico, ki je vsebovana tudi v številnih konvencijah mednarodnega prava. S posegom vanjo se pojmovno skoraj nujno poseže tudi v pravico do osebne integritete, ki je del širšega pojma pravice osebnosti in ki jo v 200. členu varuje tudi ZOR.