Dolžnik pride v zamudo potem, ko ga upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, terja k izpolnitvi obveznosti (prim. določbi 165. in 299. člena OZ). Dejstvo, da oškodovanec z opominom ni zahteval plačila obresti, na začetek teka obresti, ki so vezane na zamudo (in ne na zahtevek na plačilo zamudnih obresti), ne vpliva.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2. URS člen 18, 35, 18, 35.
nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - nedotakljivost človekove telesne in duševne integritete - poseg v osebnostne pravice - osebna integriteta - prepoved mučenja - absolutna človekova pravica - nepremoženjska škoda - strah - primarni strah - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti
Z Ustavo RS pa je zagotovljena tudi nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti (integritete), njegove zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS). Po presoji pritožbenega sodišča je prišlo do posega v tožnikove osebnostne pravice, in sicer v njegovo duševno celovitost. Pritožbeno sodišče sprejema dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki ni dvomilo, da je bil ob ravnanju policistov tožnik prizadet tudi v psihičnem smislu. S tem ko je na ugotovljen okruten način izživljanja policistov, brez jasne obtožbe in ne da bi vedel, kaj ga še čaka, tožnik občutil ponižanje in strah, je bila prizadeta tudi njegova pravica do telesne in duševne integritete. Izguba občutka varnosti sodi k duševni celovitosti posameznika, saj se s pravico do slednje poleg posameznikove svobodne volje varuje tudi njegovo čustvovanje in človeške predstave, kar se lahko prizadene ravno s poniževanjem, povzročanjem strahu, zbujanjem občutkov manjvrednosti ipd. V konkretnem primeru pa je treba navedeno ustavno določbo povezati tudi z določbo 18. člena URS, ki zapoveduje, da nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. Gre za absolutno človekovo pravico, ki je vsebovana tudi v številnih konvencijah mednarodnega prava. S posegom vanjo se pojmovno skoraj nujno poseže tudi v pravico do osebne integritete, ki je del širšega pojma pravice osebnosti in ki jo v 200. členu varuje tudi ZOR.
ZPPLPS člen 4, 4/13, 5, 5/4, 4, 4/13, 5, 5/4. ZZK-1 člen 3, 40, 114, 114/1, 114/1-1, 243, 3, 40, 114, 114/1, 114/1-1, 243. ZEN člen 4, 4/1, 4, 4/1.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - etažna lastnina - etažni načrt - preizkus etažnega načrta - vezanost na upravno odločbo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - podatek o površini nepremičnine - poočitev
Preizkus etažnega načrta je v pristojnosti GURS (13. odst. 4. čl. ZPPLPS), ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (21. čl. ZDU-1). Ta je v upravnem postopku njegovo pravilnost tudi potrdila, zato je na to odločitev pravdno sodišče vezano (13. čl. ZPP).
Z izbrisno tožbo je mogoče izpodbijati le materialnopravno napačno vknjižbo (glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo), saj z drugimi glavnimi vpisi (predznamba, zaznamba) do oškodovanja knjižnih pravic sploh ne more priti. Pravkar povedano velja še bolj za vpise podatkov, glede katerih zemljiška knjiga ni temeljna evidenca in torej za njih načelo zaupanja v zemljiško knjigo ter s tem povezane domneve ne veljajo: podatki o parcelni številki, površini in splošni vrsti rabe ter identifikacijskem znaku zemljiške parcele, stavbe ali njenega posameznega dela. Temeljna evidenca za vpis površine (dela) stavbe je kataster stavb (1. odst. 4. čl. ZEN, 3. čl. ZZK-1), v zemljiški knjigi pa se ti podatki zgolj poočitijo (1. tč. 114. čl. ZZK-1). Podatek o površini nepremičnine tako ni predmet vknjižbe, ki se (edina) lahko izpodbija z izbrisno tožbo.
Glede na to, da so tako postopek kot roki za uveljavljanje zahteve za vračilo preveč plačane takse v zakonu natančno predpisani, zahteva tožene stranke, naj pritožbeno sodišče izvede pobotanje med preveč plačano in dolgovano takso, ni utemeljena.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog
Uskladitev dejanskega stanja v zvezi z opravljanjem dela glede na akt o sistemizaciji ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.