Dolžnik pride v zamudo potem, ko ga upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, terja k izpolnitvi obveznosti (prim. določbi 165. in 299. člena OZ). Dejstvo, da oškodovanec z opominom ni zahteval plačila obresti, na začetek teka obresti, ki so vezane na zamudo (in ne na zahtevek na plačilo zamudnih obresti), ne vpliva.
oblike nepremoženjske škode - sekundarni strah - nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odmera odškodnine - odškodnina za nematerialno škodo
Sekundarni strah in nevšečnosti med zdravljenjem se do določene mere med seboj neločljivo prepletata. Isto velja za duševne bolečine zaradi skaženosti in zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZPIZ/92 člen 185, 185/3. ZPIZ-1 člen 5, 249, 259, 263. ZDSS-1 člen 81, 81/3. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1 , 260/1-4 , 263, 267. OZ člen 190, 1060. ZOR člen 210.
starostna pokojnina – nova odmera pokojnine – plačilo višje pokojnine za nazaj
Odločitev tožene stranke, da se tožnici prizna višja pokojnina iz naslova štetja plač, izplačanih v vrednostnih papirjih za leti 1990 in 1991, od 1. 6. 2006 dalje, torej od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve (zahteva za novo odmero je bila vložena dne 23. 5. 2006), ni v nasprotju s temeljnimi načeli pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tožena stranka kljub pomanjkanju formalnopravne podlage ni ravnala nezakonito.
Zamudne obresti od neplačanih obresti (procesne obresti) je mogoče zahtevati samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Gre za posebno vrsto zamudnih obresti, ki tečejo šele po zapadlosti denarne terjatve, od splošne vrste zamudnih obresti pa se razlikujejo po tem, da tečejo od zapadlih in neplačanih (zamudnih ali pogodbenih) obresti, in sicer od vložitve zahtevka za plačilo procesnih obresti dalje.