Toženki sta ravnali skladno z izrecnim navodilom uprave tožeče stranke in nista ničesar prikrivali. Iz tega razloga za škodo, ki je nastala zaradi prikritega knjiženja, nista odškodninsko odgovorni.
ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZGD-1 člen 394, 394.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja - primerno sredstvo zavarovanja - ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine
Že iz trditev tožeče stranke, ko se sklicuje na ničnost sprejetih sklepov skupščine tožene stranke, izhaja, da ti sklepi nimajo nobenega učinka. Že zato predlagana začasna odredba z zadržanjem učinkovanja teh sklepov ne more predstavljati ustreznega sredstva, s katerim bi bilo mogoče doseči namen zavarovanja terjatve, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbo.
Takšno pravovarstveno upravičenje je vsebovano v samem zahtevku na ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitvi sklepa skupščine. V zavarovanje takšnega zahtevka bi tožeča stranka lahko uveljavljala začasno odredbo za začasno ureditev v obliki ureditvene začasne odredbe, s katero pa bi morala konkretizirano opredeliti dolžna ravnanja v okviru korporacijsko pravnih razmerij znotraj družbe do odločitve o samem tožbenem zahtevku.
Predlagana začasna odredba s splošnim zadržanjem učinkovanja sklepov skupščine takšnega merila ne izpolnjuje, zato z njo ni mogoče doseči namena zavarovanja tožbenega zahtevka, kot ga uveljavlja tožeča stranka s tožbo.
Sredstvo zavarovanja mora omogočiti bodočo izvršbo, ker je to namen začasne odredbe. Z regulacijsko začasno odredbo je mogoče začasno urediti sporno razmerje med pravdnima strankama, takšna začasna odredba pa ne omogoča izvršbe zavarovane terjatve. Predlagana začasna odredba ureja sporno razmerje med tožnikom in osebo, ki ni stranka postopka, zato namen take začasne odredbe ne more biti dosežen.
KZ člen 11, 50, 129, 11, 50, 129. ZKP člen 386, 386.
silobran - povzročitev smrti iz malomarnosti - vinjenost oškodovanca - pogojna obsodba
Sodišče prve stopnje je imelo za zaključek, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje tako, kot se mu očita, zadostno podlago v izpovedbi priče A.Z.. Zato dejstvo, da je to edina priča, ki je obdolženca obremenila, na kar se sklicuje pritožba, ne more omajati pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje o tem, da je obdolženi zgrabil oškodovanca spredaj za oblačila in ga odrinil vstran od sebe. Izpovedba priče v tem delu je skladna z zagovorom obdolženca, ko je povedal, da je oškodovanca prijel spredaj za oblačila in ga potisnil vstran od sebe. Z navedenim pa so ovržene pritožbene trditve v smeri silobrana, saj pritožba sama izključuje napad oškodovanca.
ZNP člen 8, 8/1, 9, 10. ZIKS člen 145, 145/1, 145/2, 145, 145/1, 145/2. ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-1, 19/3.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev v naravi - predhodno vprašanje - pritožbena novota
Z navedbo, da je predlagateljica edina (zakonita) dedinja po pokojnem je zatrjevala svojo stvarno legitimacijo, skladno prvemu odstavku 145. člena ZIKS torej, da je upravičenka iz materialnopravnega razmerja.
O vrnitvi vile, resda le do 1/2 solastniških deležev, se odloča v dveh ločenih postopkih pred različnima organoma, ki po svoji stvarni pristojnosti in v skladu z načelom enakopravnosti oziroma prirejenosti nepravdnega postopka na eni strani in upravnega postopka na drugi strani, lahko povsem samostojno odločata o identičnem dejanskem stanju.
Nepravdno sodišče ne more samo reševati predhodnega vprašanja, kadar je to bilo že pravnomočno rešeno pred pristojnim sodiščem oziroma drugim organom (prvi odstavek člena 8 ZNP).
Kulturni spomeniki se načeloma vračajo v naravi. Izjemoma se ne vračajo nepremičnine, glede katerih obstajajo ovire, ki jih določa 19. člen ZDen.
Mestna občina ni niti dokazovala, da za potrebe svoje dejavnosti predšolske vzgoje in varstva v vrtcu na naslovu ..., potrebuje nadomestno nepremičnino.
Pravnomočna sodba veže (predvsem) stranke spora (subjektivne meje pravnomočnosti) in samo sodišče, ki jo je izdalo (1. in 2. odst. 320. čl. ZPP). Tretje osebe, ki v pravdi niso sodelovale, tudi niso imele možnosti sodelovati ter se zaradi tega praviloma nanje pravnomočnost ne more raztezati.
Iz zapisnikov z narokov glavnih obravnav, ki jih je toženec v primerih, ko je bil navzoč na narokih, podpisal brez pripomb, ne izhaja, da bi ga sodišče ali kdo drug prepričeval, da bi bila izvedba dokaza z izvedencem zanj predraga, niti da bi toženec nasprotoval načinu vodenja postopka po sodnici (neprimeren odnos do njega in nepovzemanje vseh njegovih navedb) oziroma ravnanju pooblaščenca nasprotne stranke. Tako je bila odločitev o nepredlaganju dokaza z izvedencem finančne stroke lastna odločitev toženca. V kolikor je bila ta odločitev nepravilna zaradi toženčevega nepoznavanja prava, predvsem določbe 212. člena ZPP, to ne more predstavljati razloga za razveljavitev izpodbijane odločitve.
Ker je tudi izvedenec medicinske stroke povedal, da je verjeten način nastanka poškodbe, ki jo je utrpela oškodovanka tak, da je oškodovanka z desno nogo hotela brcniti obdolženca, pri čemer jo je obdolženi ujel za gleženj in ga zadržal, v posledici česar je oškodovanka izgubila ravnotežje in padla, je zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženi s svojim ravnanjem le odgovoril na stvaren, resničen in protipraven napad oškodovanke, ker se je pred njenim napadom le branil, pri čemer je glede na uporabljen način, in sicer prijem oškodovanke z roko za nogo, podana tudi sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe, pravilen.
ZJU člen 195, 195/4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a, 31a.
javni uslužbenec - višji upravni delavec - plača - plačilni razred
Ker določba 31.a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki ureja razporeditev na drugo delovno mesto, pri kateri javni uslužbenec obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce, med katere sodi tožnik, tožnik ni upravičen do razlike v plači do plače, kakršno bi imel ob upoštevanju števila doseženih plačilnih razredov.
ZOR člen 16, 16. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14, 286, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 1060, 131, 1060.
odškodninska odgovornost države - opustitev policistov - vzročna zveza - opustitev kot protipravno ravnanje - adekvatna vzročnost - teorija adekvatne vzročnosti - ratio legis vzročnost - teorija ratio legis vzročnosti - ratio legis dolžne skrbnosti policistov
Vzročna zveza v primeru opustitev načeloma ni očitna. Vzročnost tu ni naravna, pač pa pravna, med posledice opustitve zahtevane skrbnosti pa je treba šteti tisto škodo, ki jo namerava preprečiti pravilo, ki se vzpostavi v okoliščinah, v katerih potreba po skrbnosti nastane.
Ratio legis dolžne skrbnosti policistov je pri preiskavi prometnih nezgod in prekrškov varnost cestnega prometa in sankcioniranje kršilcev prometnih predpisov, ne pa uveljavljanje odškodnine za oškodovance.
pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - odškodninska odgovornost države - protipravnost - škoda - vzročna zveza - višina odškodnine
Pravično denarno zadoščenje za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku (5 let) znaša 500,00 EUR.
ZOR člen 361, 371, 388, 389, 361, 371, 388, 389. ZPP člen 286, 286.
kondikcijski zahtevek - zastaranje - pretrganje zastaranja - prekluzija - ugovor zastaranja - materialnopravni ugovor
Pritožba zoper dodatni sklep o dedovanju glede nove zapuščine v obliki denarnih sredstev na bančnih računih ne more pretrgati zastaranja terjatve do zapustnice iz naslova neupravičene obogatitve, pri čemer je zastaranje pričelo teči najkasneje s smrtjo zapustnice.
Prekluzija, ki jo ureja 286. člen ZPP, se nanaša le na nova dejstva in dokaze, ne more pa veljati za materialnopravni ugovor oziroma pravna naziranja strank v postopku. Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga je ob pogoju, da so do konca 1. naroka za glavno obravnavo navedena vsa odločilna dejstva, mogoče uveljavljati do konca postopka na prvi stopnji.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - pisno opozorilo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena podala tožniku za isto kršitev, za katero je predhodno prejel pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ni zakonita.
ZGD člen 250, 250/2, 250, 250/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
uprava - odpoklic - odpoklic uprave - član uprave - odpravnina - pravica do odpravnine - spremenjeni senat - pristranskost sodnika
Pred novelo ZGD-F je bila v 250. členu ZGD določena pravica odpoklicanega do odpravnine, kadar je bil član oziroma predsednik uprave odpoklican s te funkcije brez utemeljenega razloga. Z novelo ZGD-F, ki je veljala v času sklenitve pogodbe o opravljanju funkcije predsednika uprave (priloga A3), pravica do odpravnine zakonsko ni več urejena, pač pa prepuščena avtonomni volji pogodbenih strank. Zato je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka pomembno, kako so pogodbene stranke uredile pravico tožeče stranke do odpravnine oziroma odškodnine v primeru predčasnega odpoklica prvotožeče stranke kot predsednika uprave oziroma predčasne prekinitve pogodbe.
skupna gradnja - sprememba solastninskih deležev na nepremičnini
Kadar solastnik z gradnjo soglaša in pri njej sodeluje, govorimo o skupni gradnji, temelj za spremembo solastninskih deležev v takem primeru niso večji ali manjši prispevek, temveč dogovor o spremembi solastninskih deležev.
ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8, 115, 339, 339/2, 339/2-8.
kontradiktornost postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - odsotnost z naroka - izostanek z naroka - predlog za preložitev naroka - preložitev naroka - opravičilo odsotnosti z naroka - predlog za preložitev naroka v primernem času
Drži, kar očita pritožnik, da je svojo odsotnost z naroka 26. 3. 2008 opravičil z vlogo, ki jo je oddal neposredno na sodišče 21. 3. 2008 (petek), kar iz te vloge izhaja, zato ni odločilno, da jo je razpravljajoči sodnik prejel 25. 3. 2008 (torek). Notranje poslovanje sodišča namreč ne more bremeniti strank. Vendar pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča izostanek iz naroka neupravičen. Toženec namreč ni pristopil kljub temu, da ni prejel od sodišča nobenega obvestila, da bo njegovi prošnji za preložitev naroka ugodeno. Četudi je izkazal, da je bil res istega dne povabljen na narok na drugo sodišče, ni niti navedel (še manj pa dokazal) tega, katero vabilo je prejel preje in katero kasneje in kdaj. Toženec bi za pristop na narok lahko pooblastil pooblaščenca, v zvezi s čemer je treba opozoriti na to, da ga je v postopku, zaradi katerega naj bi izostal z naroka v obravnavani pravdi, pooblaščenca tudi imel. V vsakem primeru pa drži, da bi moral svoj izostanek opravičiti in preložitev naroka predlagati v primernem času, kar glede na to, da je vedel za možnost svoje zadržanosti na naroku v drugi zadevi, ni samo pet dni preje.
S popravnim sklepom ni mogoče odpravljati nasprotja med izrekom in obrazložitvijo, ki po svoji naravi predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Sodišče prve stopnje je obstoj v pobot uveljavljane terjatve, katere obstoj je tožena stranka dokazovala z zaslišanjem priče, ugotovilo na podlagi izvensodne poravnave, t.j. listine, katere pristnost tožena stranka ni nikoli osporavala, zato je z dovolj jasnimi, zadostnimi in konkretnimi razlogi, da izpovedba predlagane priče ne bi pripomogla k razjasnitvi dejanskega stanja, obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga tožene stranke.
ZPIZ/92 člen 12, 133, 133/1, 190. ZOR člen 279, 279/3. OZ člen 376.
invalid III. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu
Trajanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu je odvisno od vročitve odločbe delodajalca o čakanju na delo. Vse do takrat je tožnik še opravljal prejšnje ustrezno delo pri svojem delodajalcu in mu vse do takrat pripada nadomestilo, ne glede na to, da je bila izdana nova odločba o priznanju pravice do razporeditve na drugo ustrezno delo. Ta odločba delodajalca še ni bila izvršena.