ZPIZ-1 člen 177, 250, 250/1, 390, 390/1, 391, 391/2, 397, 456. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 60, 60/1. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 75, 75/1. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 42, 51, 52, 52/3. ZPIZ/92 člen 139, 139/2, 201, 201/1, 292, 292/1, 297. UZITUL člen 4, 13.
pravice na podlagi invalidnosti – izbirna pravica
Tožnik, ki je za pokojninsko dobo, dopolnjeno v Sloveniji, že pridobil pravico do invalidske pokojnine v Republiki Srbiji, ne more za isto pokojninsko dobo pridobiti še pravice do pokojnine v Sloveniji.
URS člen 23, 26, 23, 26. ZVPSBNO člen 15, 16, 19, 20.
zavrženje tožbe - procesni pogoji
Vse zahtevke strank, ki so vloženi po 1.1.2007, zaradi zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez napotrebnega odlašanja, je potrebno presojati po določbah ZVPSBNO.
Tožnik ni upravičen do plačila pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, saj v predpisih, ki so veljali v času prenehanja delovnega razmerja (tj. v panožni kolektivni pogodbi, ki je veljala od 1. 5. 2006 dalje), pravica do pogodbene kazni ni bila določena.
Sredstvo zavarovanja mora omogočiti bodočo izvršbo, ker je to namen začasne odredbe. Z regulacijsko začasno odredbo je mogoče začasno urediti sporno razmerje med pravdnima strankama, takšna začasna odredba pa ne omogoča izvršbe zavarovane terjatve. Predlagana začasna odredba ureja sporno razmerje med tožnikom in osebo, ki ni stranka postopka, zato namen take začasne odredbe ne more biti dosežen.
Ker je tudi izvedenec medicinske stroke povedal, da je verjeten način nastanka poškodbe, ki jo je utrpela oškodovanka tak, da je oškodovanka z desno nogo hotela brcniti obdolženca, pri čemer jo je obdolženi ujel za gleženj in ga zadržal, v posledici česar je oškodovanka izgubila ravnotežje in padla, je zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženi s svojim ravnanjem le odgovoril na stvaren, resničen in protipraven napad oškodovanke, ker se je pred njenim napadom le branil, pri čemer je glede na uporabljen način, in sicer prijem oškodovanke z roko za nogo, podana tudi sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe, pravilen.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – smrt preživljanca – odloženo razpolaganje - prenos lastninske pravice – publicitetni učinek vknjižbe – preživljalec kot singularni pravni naslednik
Po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pripada preživljalcu preživljančevo premoženje s trenutkom njegove smrti tudi v stvarnopravnem smislu. Za pridobitev v preživljalčevo last zato vknjižba v zemljiško knjigo nima konstitutivnega učinka. Ko je izvršena, ima publicitetni učinek.
KZ člen 11, 50, 129, 11, 50, 129. ZKP člen 386, 386.
silobran - povzročitev smrti iz malomarnosti - vinjenost oškodovanca - pogojna obsodba
Sodišče prve stopnje je imelo za zaključek, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje tako, kot se mu očita, zadostno podlago v izpovedbi priče A.Z.. Zato dejstvo, da je to edina priča, ki je obdolženca obremenila, na kar se sklicuje pritožba, ne more omajati pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje o tem, da je obdolženi zgrabil oškodovanca spredaj za oblačila in ga odrinil vstran od sebe. Izpovedba priče v tem delu je skladna z zagovorom obdolženca, ko je povedal, da je oškodovanca prijel spredaj za oblačila in ga potisnil vstran od sebe. Z navedenim pa so ovržene pritožbene trditve v smeri silobrana, saj pritožba sama izključuje napad oškodovanca.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
bistvena kršitev določb postopka - sojenje v nenavzočnosti - odsotnost tožene stranke
Ker sta oba toženca pravočasno sprejela vabili za glavno obravnavo, svoj izostanek pa sta opravičila in nista predlagala preložitve naroka, sodišče prve stopnje, ker je narok opravilo v njuni odsotnosti, ni storilo bistvene kršitve določb procesnega prava, saj je izkazano, da je tožencema dalo možnost obravnavanja zadeve na sodišču, pa te svoje pravice nista izkoristila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - pisno opozorilo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena podala tožniku za isto kršitev, za katero je predhodno prejel pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ni zakonita.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM0020697
KZ člen 103, 103/1, 103/2, 103, 103/1, 103/2. ZKP člen 267/7, 367, 267/7, 367.
spolni napad na osebo mlajšo od 14 let
Pri sili iz drugega odstavka 103. člena KZ R Slovenije ne gre toliko za vprašanje njene intenzitete, temveč za vprašanje njene učinkovitosti z ozirom na žrtvino nasprotovanje, za katero ni nujno, da bi bilo izkazano s silovitim odporom kot njegovo skrajno obliko.
Pravnomočna sodba veže (predvsem) stranke spora (subjektivne meje pravnomočnosti) in samo sodišče, ki jo je izdalo (1. in 2. odst. 320. čl. ZPP). Tretje osebe, ki v pravdi niso sodelovale, tudi niso imele možnosti sodelovati ter se zaradi tega praviloma nanje pravnomočnost ne more raztezati.
S popravnim sklepom ni mogoče odpravljati nasprotja med izrekom in obrazložitvijo, ki po svoji naravi predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - odškodninska odgovornost države - protipravnost - škoda - vzročna zveza - višina odškodnine
Pravično denarno zadoščenje za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku (5 let) znaša 500,00 EUR.
ZOR člen 16, 16. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14, 286, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 1060, 131, 1060.
odškodninska odgovornost države - opustitev policistov - vzročna zveza - opustitev kot protipravno ravnanje - adekvatna vzročnost - teorija adekvatne vzročnosti - ratio legis vzročnost - teorija ratio legis vzročnosti - ratio legis dolžne skrbnosti policistov
Vzročna zveza v primeru opustitev načeloma ni očitna. Vzročnost tu ni naravna, pač pa pravna, med posledice opustitve zahtevane skrbnosti pa je treba šteti tisto škodo, ki jo namerava preprečiti pravilo, ki se vzpostavi v okoliščinah, v katerih potreba po skrbnosti nastane.
Ratio legis dolžne skrbnosti policistov je pri preiskavi prometnih nezgod in prekrškov varnost cestnega prometa in sankcioniranje kršilcev prometnih predpisov, ne pa uveljavljanje odškodnine za oškodovance.
ZOR člen 361, 371, 388, 389, 361, 371, 388, 389. ZPP člen 286, 286.
kondikcijski zahtevek - zastaranje - pretrganje zastaranja - prekluzija - ugovor zastaranja - materialnopravni ugovor
Pritožba zoper dodatni sklep o dedovanju glede nove zapuščine v obliki denarnih sredstev na bančnih računih ne more pretrgati zastaranja terjatve do zapustnice iz naslova neupravičene obogatitve, pri čemer je zastaranje pričelo teči najkasneje s smrtjo zapustnice.
Prekluzija, ki jo ureja 286. člen ZPP, se nanaša le na nova dejstva in dokaze, ne more pa veljati za materialnopravni ugovor oziroma pravna naziranja strank v postopku. Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga je ob pogoju, da so do konca 1. naroka za glavno obravnavo navedena vsa odločilna dejstva, mogoče uveljavljati do konca postopka na prvi stopnji.
ZPIZ/92 člen 12, 133, 133/1, 190. ZOR člen 279, 279/3. OZ člen 376.
invalid III. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu
Trajanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu je odvisno od vročitve odločbe delodajalca o čakanju na delo. Vse do takrat je tožnik še opravljal prejšnje ustrezno delo pri svojem delodajalcu in mu vse do takrat pripada nadomestilo, ne glede na to, da je bila izdana nova odločba o priznanju pravice do razporeditve na drugo ustrezno delo. Ta odločba delodajalca še ni bila izvršena.
ZJU člen 195, 195/4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a, 31a.
javni uslužbenec - višji upravni delavec - plača - plačilni razred
Ker določba 31.a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki ureja razporeditev na drugo delovno mesto, pri kateri javni uslužbenec obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce, med katere sodi tožnik, tožnik ni upravičen do razlike v plači do plače, kakršno bi imel ob upoštevanju števila doseženih plačilnih razredov.
Iz zapisnikov z narokov glavnih obravnav, ki jih je toženec v primerih, ko je bil navzoč na narokih, podpisal brez pripomb, ne izhaja, da bi ga sodišče ali kdo drug prepričeval, da bi bila izvedba dokaza z izvedencem zanj predraga, niti da bi toženec nasprotoval načinu vodenja postopka po sodnici (neprimeren odnos do njega in nepovzemanje vseh njegovih navedb) oziroma ravnanju pooblaščenca nasprotne stranke. Tako je bila odločitev o nepredlaganju dokaza z izvedencem finančne stroke lastna odločitev toženca. V kolikor je bila ta odločitev nepravilna zaradi toženčevega nepoznavanja prava, predvsem določbe 212. člena ZPP, to ne more predstavljati razloga za razveljavitev izpodbijane odločitve.