kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM0020697
KZ člen 103, 103/1, 103/2, 103, 103/1, 103/2. ZKP člen 267/7, 367, 267/7, 367.
spolni napad na osebo mlajšo od 14 let
Pri sili iz drugega odstavka 103. člena KZ R Slovenije ne gre toliko za vprašanje njene intenzitete, temveč za vprašanje njene učinkovitosti z ozirom na žrtvino nasprotovanje, za katero ni nujno, da bi bilo izkazano s silovitim odporom kot njegovo skrajno obliko.
ZJU člen 195, 195/4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a, 31a.
javni uslužbenec - višji upravni delavec - plača - plačilni razred
Ker določba 31.a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki ureja razporeditev na drugo delovno mesto, pri kateri javni uslužbenec obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce, med katere sodi tožnik, tožnik ni upravičen do razlike v plači do plače, kakršno bi imel ob upoštevanju števila doseženih plačilnih razredov.
pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - odškodninska odgovornost države - protipravnost - škoda - vzročna zveza - višina odškodnine
Pravično denarno zadoščenje za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku (5 let) znaša 500,00 EUR.
Sredstvo zavarovanja mora omogočiti bodočo izvršbo, ker je to namen začasne odredbe. Z regulacijsko začasno odredbo je mogoče začasno urediti sporno razmerje med pravdnima strankama, takšna začasna odredba pa ne omogoča izvršbe zavarovane terjatve. Predlagana začasna odredba ureja sporno razmerje med tožnikom in osebo, ki ni stranka postopka, zato namen take začasne odredbe ne more biti dosežen.
ZNP člen 8, 8/1, 9, 10. ZIKS člen 145, 145/1, 145/2, 145, 145/1, 145/2. ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-1, 19/3.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev v naravi - predhodno vprašanje - pritožbena novota
Z navedbo, da je predlagateljica edina (zakonita) dedinja po pokojnem je zatrjevala svojo stvarno legitimacijo, skladno prvemu odstavku 145. člena ZIKS torej, da je upravičenka iz materialnopravnega razmerja.
O vrnitvi vile, resda le do 1/2 solastniških deležev, se odloča v dveh ločenih postopkih pred različnima organoma, ki po svoji stvarni pristojnosti in v skladu z načelom enakopravnosti oziroma prirejenosti nepravdnega postopka na eni strani in upravnega postopka na drugi strani, lahko povsem samostojno odločata o identičnem dejanskem stanju.
Nepravdno sodišče ne more samo reševati predhodnega vprašanja, kadar je to bilo že pravnomočno rešeno pred pristojnim sodiščem oziroma drugim organom (prvi odstavek člena 8 ZNP).
Kulturni spomeniki se načeloma vračajo v naravi. Izjemoma se ne vračajo nepremičnine, glede katerih obstajajo ovire, ki jih določa 19. člen ZDen.
Mestna občina ni niti dokazovala, da za potrebe svoje dejavnosti predšolske vzgoje in varstva v vrtcu na naslovu ..., potrebuje nadomestno nepremičnino.
nepremoženjska škoda - barva za lase - alergijska reakcija - alergijski bolnik - elementi odškodninske obveznosti - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar
Barva za lase ni objektivno nevarna, kolikor se uporablja skladno navodilom. Le-ta so pravilna, niti ni vzročne zveze med vsebino navodil in alergijsko reakcijo tožnice na koži. Zato tudi ni krivdne odgovornosti.
ZZad člen 74, 74/1, 74, 74/1. SPZ člen 9, 10, 217, 217/1, 222, 269, 269/1, 9, 10, 217, 217/1, 222, 269, 269/1. ZZK-1 člen 8, 8.
priposestvovanje stvarne služnosti - izvenknjižno pridobljena stvarna služnost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera pridobitelja nepremičnine - družbena lastnina
Izvenknjižno pridobljena stvarna služnost osebi, ki je ravnala pošteno in se je zanesla na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi, ne more povzročiti škodljivih posledic (10. člen SPZ in 8. člen ZZK-1), vendar pa drugi pogoj - namreč pošteno ravnanje tožnika pri zaupanju v zemljiško knjigo, ni izpolnjen. Izkustveno nesprejemljivo je, da tožnik ne bi bil seznanjen z uporabo poti toženk in z dolgim trajanjem uporabe te poti, na podlagi česar bi lahko zaključil, da je prišlo do priposestvovanja stvarne služnosti. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo namreč učinkuje le v korist dobroverne osebe, pri čemer je že tožnik sam navedel dejstva, ki kažejo na to, da ni bil v dobri veri.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ člen 184. ZVis člen 10.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – univerza – rektor
Posamezna fakulteta nima pravne subjektivitete, tako da ne more biti stranka v individualnem delovnem sporu. Stranka je lahko le univerza, katere članica je fakulteta.
Delodajalec visokošolskih delavcev je univerza, pooblastila o odločanju o njihovih delovnih razmerjih pa ima rektor univerze, ki lahko zakonito poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 195, 314, 314/1. ODZ paragraf 1319. OZ člen 150, 160. ZOR člen 154, 176, 176/1.
delna sodba - sosporniki - odgovornost zemljiškoknjižnega lastnika zaradi rušenja stavbe - izročitev stvari tretjemu
V dosedanjem postopku je bilo ugotovljeno, da je drugotoženka v letu 1994 v celoti obnovila takrat že „njeno“ stavbo, tako da je postavila novo konstrukcijo fasade, v delu obrnjenemu na ulico tokrat stekleno. Takrat je bila uporabnica celotnega objekta S.. Ko je plošča padla, je bila stvar nova, saj so bila obnovitvena dela na stavbi komaj končana. Kdo stavbo uporablja je bilo tudi jasno razvidno iz napisov pri njenem vhodu. Takšno dejansko stanje terja zato (zgolj omejeno) uporabo pravnega pravila iz paragrafa 1319 ODZ, da zajema pojem „imetnika“ stavbe (gradbe). Od te ugotovitve naprej pa pravna analiza danega primera terja uporabo takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki sicer res ni uredil stavbne škode, je pa uredil odgovornost imetnika stvari v primeru izročitve stvari tretjemu.
odškodnina - nematerialna škoda - materialna škoda - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti
Sodna praksa je dosledno izoblikovala stališče, da odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oškodovanca temu pripada praviloma le v kolikor gre za posledice trajnega značaja, ki oškodovanca omejujejo oziroma ga bodo omejevale trajno tudi v bodoče. Prisoja te odškodnine je v primeru obstoja začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti oškodovanca na mestu le izjemoma, v kolikor bi npr. šlo za izredno intenzivno omejitev življenjskih sposobnosti oškodovanca ali v kolikor bi obstojale posebne okoliščine. V danem primeru je pri tožniku sicer obstojalo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, vendar glede na navedeni opis tega ni mogoče trditi, da je šlo za neko začasno onesposobljenje tožnika posebno hude narave, niti ni izkazano, da bi obstojale že navedene posebne okoliščine primera.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023160
KZ člen 95, 95/1, 217, 217/1. OZ člen 164, 179.
zavrnitev dokaznega predloga - goljufija – goljufiv namen - odvzem protipravne premoženjske koristi – zamudne obresti kot oblika škode
Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po 2. odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
Običajna neizpolnitev pogodbe (zaradi nemožnosti ali namerne kršitve pogodbe) še ne pomeni predmetnega kaznivega dejanja, če ni bilo goljufivega namena ob sami sklenitvi pogodbe, temveč le civilnopravno obveznost.
Protipravna premoženjska korist, ki je znak očitanega kaznivega dejanja, ne morejo biti obresti iz glavnice in izvršilni stroški. Protipravna premoženjska korist namreč pomeni vsako povečanje premoženja storilca, ki ima svoj vzrok v storitvi kaznivega dejanja in je pogosto določena že kot zakonski znak oziroma prepovedana (formalna) posledica, ki mora nastati, da se šteje kaznivo dejanje za dokončano, lahko pa je tudi dodatna sestavina protipravnosti pri kateremkoli kaznivem dejanju, čeprav za samo ugotovitev kaznivega dejanja ni pomembna.
Odvzem protipravne premoženjske koristi je subsidiarne narave, saj se odvzame le v primeru, ko oškodovanec ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka.
ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-2, 88/2. ZTPDR člen 18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Glede na to, da je tožena stranka odpoved podala v letu 2003 (v času veljavnosti novega ZDR), je za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti bistveno le, ali je podan zakonsko določeni razlog, torej ali tožnica dela ni opravljala pravočasno, strokovno in kvalitetno, ne pa, ali je tožena stranka v zvezi z njenim delom izpeljala postopek ugotavljanja nesposobnosti, ki je bil predpisan s pravilnikom, sprejetim na podlagi ZTPDR.
primernost izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - preizkus po uradni dolžnosti - zamudne obresti
Ni mogoče enačiti zapadlosti glavnične terjatve (izvršljivosti izvršilnega naslova) s primernostjo izvršilnega naslova v obsegu izterjevanih glavničnih zamudnih obrestih, ki jih izvršilni naslov ne vključuje.
odvzem poslovne sposobnosti - sposobnost skrbeti zase - zdravljenje alkoholizma - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Dejstvo, da se pritožnik že dolga leta zdravi zaradi alkohola in da je pri njem prišlo že do psihoorganske oškodovanosti, zaradi katere naj ne bi bil več zmožen predvidevanja in pravilne presoje, samo po sebi ne predstavlja konkretizacije razlogov, zaradi katerih je mogoče poslovno sposobnost odvzeti. Da bi bilo mogoče pravilnost odločitve preizkusiti, je namreč potrebno ugotoviti, v čem se nezmožnost presoje kaže in kako to vpliva na pritožnikovo življenje.
USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079545
UZITUL člen 4, 4/2, 5. ZTSPOZ člen 81, 81/1, 81/2.
nadaljevanje postopka proti pravnemu nasledniku - pravno nasledstvo - prehod pristojnosti organov in organizacij sfrj na organe in organizacije rs - prevzem materialnih obveznosti - pogodba o ustanovitvi
Določba 4. člena UZITUL se nanaša le na tiste pristojnosti, ki so nujno potrebne za funkcioniranje države in ki jih Ustavni zakon v nadaljevanju eksplicitno našteva. Ta določba tudi v ničemer ne določa prevzema materialnih obveznosti, ki izvirajo iz časa, preden je stopil Ustavni zakon v veljavo. Govori le o prevzemu pristojnosti, ne pa tudi materialnih obveznosti, ki so nastale v času skupne države.
Sodišče ni našlo nobene pravne podlage, iz katere bi nedvoumno izhajalo niti, da je S. pravni naslednik U., niti da prevzema njegove obveznosti, saj to ne izhaja niti iz Ustavnega zakona niti iz katerega drugega zakona niti iz mednarodnega sporazuma in prav tako ne iz pogodbe o ustanovitvi S. ali iz kakšne druge pogodbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poziv nazaj na delo - reintegracija - izostanek z dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ravnanje tožnika, ki se po pravnomočni sodbi, s katero je pridobil pravico do reintegracije, na poziv tožene stranke ni javil oz. se je javil, nato pa se v nadaljnjih dneh na delo ni več zglasil, odstopa od ravnanj povprečno skrbnega delavca, ki si želi ohraniti zaposlitev. Iz tega razloga takšno ravnanje predstavlja resen in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
pravica do popravka – rok za uveljavljanje pravice – pasivna legitimacija
Ker se objava popravka lahko zahteva v 30-ih dneh od dneva objave obvestila (publikacije), ne more biti nobenega dvoma, da je tožnik, ki je za publikacijo zvedel znotraj danega roka (20.3.2008) in pri toženki uveljavljal objavo šele 7.4.2008, zamudil prekluzivni rok.
pravnomočno razsojena stvar - identiteta spornega zahtevka - čista procesna teorija - dopolnitev dejanskih navedb v novem sojenju - denarni zahtevek - različen začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zavrženje tožbe - pravdni stroški
Na isti sklop dejstev načeloma ni mogoče opreti vsebinsko enakega tožbenega predloga, čeprav se posamezna dejstva dodajajo ali izpustijo in čeprav se tožnik sklicuje na drugo pravno normo.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - prepoved ne ultra alterum tantum - trditveno in dokazno breme - individualizacija - objektivizacija
Tožeča stranka je le v svojem trditvenem gradivu navedla, da uveljavlja odškodnino za duševne bolečine tožnika zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in v tej smeri v določeni meri tudi zadostila možni uporabi subjektivne koncepcije nepremoženjske škode, ki jo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe tudi poudarja. Pri ugotavljanju stopnje te škode (zaradi pomembnosti subjektivnega odnosa samega oškodovanca do nje) je sicer pomembna izvedba dokaza z zaslišanjem tožnika kot stranke, kar pa v danem primeru očitno ni bilo možno glede na dejanske okoliščine obravnavanega primera (tožnikova preselitev zaradi vojnih dogodkov, neznano bivališče v nadaljevanju, ipd.). Vendar pa je sodišče prve stopnje na to npr. pri prisoji odškodnine za strah izhajalo iz ostalega dela dokaznega postopka oziroma dokazne vrednosti ostalih izvedenih dokazov, ko je kljub temu, da tudi tam tožnik lastnega subjektivnega odnosa do te škode in manifestacije te pri njem ni podal, upoštevalo strokovno oceno v zadevi pritegnjenih izvedencev medicinske stroke. Ta ocena je zelo pomembna, saj objektivizira subjektivni odnos oškodovanca do posamezne oblike negmotne škode, ki pa sam po sebi brez ustrezne objektivizacije ne more biti edina relevantna podlaga za prisojo te odškodnine.