Tožnik ni upravičen do plačila pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, saj v predpisih, ki so veljali v času prenehanja delovnega razmerja (tj. v panožni kolektivni pogodbi, ki je veljala od 1. 5. 2006 dalje), pravica do pogodbene kazni ni bila določena.
Iz zapisnikov z narokov glavnih obravnav, ki jih je toženec v primerih, ko je bil navzoč na narokih, podpisal brez pripomb, ne izhaja, da bi ga sodišče ali kdo drug prepričeval, da bi bila izvedba dokaza z izvedencem zanj predraga, niti da bi toženec nasprotoval načinu vodenja postopka po sodnici (neprimeren odnos do njega in nepovzemanje vseh njegovih navedb) oziroma ravnanju pooblaščenca nasprotne stranke. Tako je bila odločitev o nepredlaganju dokaza z izvedencem finančne stroke lastna odločitev toženca. V kolikor je bila ta odločitev nepravilna zaradi toženčevega nepoznavanja prava, predvsem določbe 212. člena ZPP, to ne more predstavljati razloga za razveljavitev izpodbijane odločitve.
ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8, 115, 339, 339/2, 339/2-8.
kontradiktornost postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - odsotnost z naroka - izostanek z naroka - predlog za preložitev naroka - preložitev naroka - opravičilo odsotnosti z naroka - predlog za preložitev naroka v primernem času
Drži, kar očita pritožnik, da je svojo odsotnost z naroka 26. 3. 2008 opravičil z vlogo, ki jo je oddal neposredno na sodišče 21. 3. 2008 (petek), kar iz te vloge izhaja, zato ni odločilno, da jo je razpravljajoči sodnik prejel 25. 3. 2008 (torek). Notranje poslovanje sodišča namreč ne more bremeniti strank. Vendar pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča izostanek iz naroka neupravičen. Toženec namreč ni pristopil kljub temu, da ni prejel od sodišča nobenega obvestila, da bo njegovi prošnji za preložitev naroka ugodeno. Četudi je izkazal, da je bil res istega dne povabljen na narok na drugo sodišče, ni niti navedel (še manj pa dokazal) tega, katero vabilo je prejel preje in katero kasneje in kdaj. Toženec bi za pristop na narok lahko pooblastil pooblaščenca, v zvezi s čemer je treba opozoriti na to, da ga je v postopku, zaradi katerega naj bi izostal z naroka v obravnavani pravdi, pooblaščenca tudi imel. V vsakem primeru pa drži, da bi moral svoj izostanek opravičiti in preložitev naroka predlagati v primernem času, kar glede na to, da je vedel za možnost svoje zadržanosti na naroku v drugi zadevi, ni samo pet dni preje.
ZOR člen 361, 371, 388, 389, 361, 371, 388, 389. ZPP člen 286, 286.
kondikcijski zahtevek - zastaranje - pretrganje zastaranja - prekluzija - ugovor zastaranja - materialnopravni ugovor
Pritožba zoper dodatni sklep o dedovanju glede nove zapuščine v obliki denarnih sredstev na bančnih računih ne more pretrgati zastaranja terjatve do zapustnice iz naslova neupravičene obogatitve, pri čemer je zastaranje pričelo teči najkasneje s smrtjo zapustnice.
Prekluzija, ki jo ureja 286. člen ZPP, se nanaša le na nova dejstva in dokaze, ne more pa veljati za materialnopravni ugovor oziroma pravna naziranja strank v postopku. Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga je ob pogoju, da so do konca 1. naroka za glavno obravnavo navedena vsa odločilna dejstva, mogoče uveljavljati do konca postopka na prvi stopnji.
ZJU člen 195, 195/4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a, 31a.
javni uslužbenec - višji upravni delavec - plača - plačilni razred
Ker določba 31.a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki ureja razporeditev na drugo delovno mesto, pri kateri javni uslužbenec obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce, med katere sodi tožnik, tožnik ni upravičen do razlike v plači do plače, kakršno bi imel ob upoštevanju števila doseženih plačilnih razredov.
pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - odškodninska odgovornost države - protipravnost - škoda - vzročna zveza - višina odškodnine
Pravično denarno zadoščenje za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku (5 let) znaša 500,00 EUR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - težja kršitev
Ker tožnica ni opravila odrejenih nalog, je huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Čeprav ZDR izhaja iz novega, pogodbenega koncepta urejanja delovnih razmerij in čeprav kršitve pogodbenih obveznosti ni mogoče povsem enačiti z nekdanjo ureditvijo disciplinskega postopka v ZDR/90 in ZTPDR, je tudi po novi ureditvi zakonito podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi le za „težje“ kršitve pogodbenih obveznosti. Vsaka kršitev še ne predstavlja razloga za odpoved, kršitev v konkretnem primeru pa predstavlja tako – „težjo“ kršitev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poziv nazaj na delo - reintegracija - izostanek z dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ravnanje tožnika, ki se po pravnomočni sodbi, s katero je pridobil pravico do reintegracije, na poziv tožene stranke ni javil oz. se je javil, nato pa se v nadaljnjih dneh na delo ni več zglasil, odstopa od ravnanj povprečno skrbnega delavca, ki si želi ohraniti zaposlitev. Iz tega razloga takšno ravnanje predstavlja resen in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
pravica do popravka – rok za uveljavljanje pravice – pasivna legitimacija
Ker se objava popravka lahko zahteva v 30-ih dneh od dneva objave obvestila (publikacije), ne more biti nobenega dvoma, da je tožnik, ki je za publikacijo zvedel znotraj danega roka (20.3.2008) in pri toženki uveljavljal objavo šele 7.4.2008, zamudil prekluzivni rok.
najemnina za poslovni prostor - vezanost na trditveno podlago - dokazno breme - pogojni dokazni predlog
Tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da bi sklenila s toženko novo najemno pogodbo oziroma aneks k obstoječi pogodbi, ki bi določala novo višino najemnine.
primernost izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - preizkus po uradni dolžnosti - zamudne obresti
Ni mogoče enačiti zapadlosti glavnične terjatve (izvršljivosti izvršilnega naslova) s primernostjo izvršilnega naslova v obsegu izterjevanih glavničnih zamudnih obrestih, ki jih izvršilni naslov ne vključuje.
nepremoženjska škoda - barva za lase - alergijska reakcija - alergijski bolnik - elementi odškodninske obveznosti - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar
Barva za lase ni objektivno nevarna, kolikor se uporablja skladno navodilom. Le-ta so pravilna, niti ni vzročne zveze med vsebino navodil in alergijsko reakcijo tožnice na koži. Zato tudi ni krivdne odgovornosti.
odvzem poslovne sposobnosti - sposobnost skrbeti zase - zdravljenje alkoholizma - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Dejstvo, da se pritožnik že dolga leta zdravi zaradi alkohola in da je pri njem prišlo že do psihoorganske oškodovanosti, zaradi katere naj ne bi bil več zmožen predvidevanja in pravilne presoje, samo po sebi ne predstavlja konkretizacije razlogov, zaradi katerih je mogoče poslovno sposobnost odvzeti. Da bi bilo mogoče pravilnost odločitve preizkusiti, je namreč potrebno ugotoviti, v čem se nezmožnost presoje kaže in kako to vpliva na pritožnikovo življenje.
pravnomočno razsojena stvar - identiteta spornega zahtevka - čista procesna teorija - dopolnitev dejanskih navedb v novem sojenju - denarni zahtevek - različen začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zavrženje tožbe - pravdni stroški
Na isti sklop dejstev načeloma ni mogoče opreti vsebinsko enakega tožbenega predloga, čeprav se posamezna dejstva dodajajo ali izpustijo in čeprav se tožnik sklicuje na drugo pravno normo.
ZPP člen 195, 314, 314/1. ODZ paragraf 1319. OZ člen 150, 160. ZOR člen 154, 176, 176/1.
delna sodba - sosporniki - odgovornost zemljiškoknjižnega lastnika zaradi rušenja stavbe - izročitev stvari tretjemu
V dosedanjem postopku je bilo ugotovljeno, da je drugotoženka v letu 1994 v celoti obnovila takrat že „njeno“ stavbo, tako da je postavila novo konstrukcijo fasade, v delu obrnjenemu na ulico tokrat stekleno. Takrat je bila uporabnica celotnega objekta S.. Ko je plošča padla, je bila stvar nova, saj so bila obnovitvena dela na stavbi komaj končana. Kdo stavbo uporablja je bilo tudi jasno razvidno iz napisov pri njenem vhodu. Takšno dejansko stanje terja zato (zgolj omejeno) uporabo pravnega pravila iz paragrafa 1319 ODZ, da zajema pojem „imetnika“ stavbe (gradbe). Od te ugotovitve naprej pa pravna analiza danega primera terja uporabo takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki sicer res ni uredil stavbne škode, je pa uredil odgovornost imetnika stvari v primeru izročitve stvari tretjemu.
USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079545
UZITUL člen 4, 4/2, 5. ZTSPOZ člen 81, 81/1, 81/2.
nadaljevanje postopka proti pravnemu nasledniku - pravno nasledstvo - prehod pristojnosti organov in organizacij sfrj na organe in organizacije rs - prevzem materialnih obveznosti - pogodba o ustanovitvi
Določba 4. člena UZITUL se nanaša le na tiste pristojnosti, ki so nujno potrebne za funkcioniranje države in ki jih Ustavni zakon v nadaljevanju eksplicitno našteva. Ta določba tudi v ničemer ne določa prevzema materialnih obveznosti, ki izvirajo iz časa, preden je stopil Ustavni zakon v veljavo. Govori le o prevzemu pristojnosti, ne pa tudi materialnih obveznosti, ki so nastale v času skupne države.
Sodišče ni našlo nobene pravne podlage, iz katere bi nedvoumno izhajalo niti, da je S. pravni naslednik U., niti da prevzema njegove obveznosti, saj to ne izhaja niti iz Ustavnega zakona niti iz katerega drugega zakona niti iz mednarodnega sporazuma in prav tako ne iz pogodbe o ustanovitvi S. ali iz kakšne druge pogodbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – mnenje sindikata – zagovor – čas za pripravo obrambe – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Glede na to, da je tožnik podal tako pisni kot ustni zagovor in da za preložitev zagovora ni zaprosil, je treba šteti, da so bili trije dnevi od prejema pisne obdolžitve zadostni za pripravo obrambe.
Četudi je tožena stranka (na prošnjo tožnika in zaradi njegovih socialnih razmer) tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi (za delovno mesto, na katerem ne bi prihajal v stik s potniki in ne bi mogel na enak način kršiti obveznosti iz delovnega razmerja), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita.
odškodnina - nematerialna škoda - materialna škoda - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti
Sodna praksa je dosledno izoblikovala stališče, da odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oškodovanca temu pripada praviloma le v kolikor gre za posledice trajnega značaja, ki oškodovanca omejujejo oziroma ga bodo omejevale trajno tudi v bodoče. Prisoja te odškodnine je v primeru obstoja začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti oškodovanca na mestu le izjemoma, v kolikor bi npr. šlo za izredno intenzivno omejitev življenjskih sposobnosti oškodovanca ali v kolikor bi obstojale posebne okoliščine. V danem primeru je pri tožniku sicer obstojalo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, vendar glede na navedeni opis tega ni mogoče trditi, da je šlo za neko začasno onesposobljenje tožnika posebno hude narave, niti ni izkazano, da bi obstojale že navedene posebne okoliščine primera.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023160
KZ člen 95, 95/1, 217, 217/1. OZ člen 164, 179.
zavrnitev dokaznega predloga - goljufija – goljufiv namen - odvzem protipravne premoženjske koristi – zamudne obresti kot oblika škode
Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po 2. odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
Običajna neizpolnitev pogodbe (zaradi nemožnosti ali namerne kršitve pogodbe) še ne pomeni predmetnega kaznivega dejanja, če ni bilo goljufivega namena ob sami sklenitvi pogodbe, temveč le civilnopravno obveznost.
Protipravna premoženjska korist, ki je znak očitanega kaznivega dejanja, ne morejo biti obresti iz glavnice in izvršilni stroški. Protipravna premoženjska korist namreč pomeni vsako povečanje premoženja storilca, ki ima svoj vzrok v storitvi kaznivega dejanja in je pogosto določena že kot zakonski znak oziroma prepovedana (formalna) posledica, ki mora nastati, da se šteje kaznivo dejanje za dokončano, lahko pa je tudi dodatna sestavina protipravnosti pri kateremkoli kaznivem dejanju, čeprav za samo ugotovitev kaznivega dejanja ni pomembna.
Odvzem protipravne premoženjske koristi je subsidiarne narave, saj se odvzame le v primeru, ko oškodovanec ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka.