KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023160
KZ člen 95, 95/1, 217, 217/1. OZ člen 164, 179.
zavrnitev dokaznega predloga - goljufija – goljufiv namen - odvzem protipravne premoženjske koristi – zamudne obresti kot oblika škode
Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po 2. odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
Običajna neizpolnitev pogodbe (zaradi nemožnosti ali namerne kršitve pogodbe) še ne pomeni predmetnega kaznivega dejanja, če ni bilo goljufivega namena ob sami sklenitvi pogodbe, temveč le civilnopravno obveznost.
Protipravna premoženjska korist, ki je znak očitanega kaznivega dejanja, ne morejo biti obresti iz glavnice in izvršilni stroški. Protipravna premoženjska korist namreč pomeni vsako povečanje premoženja storilca, ki ima svoj vzrok v storitvi kaznivega dejanja in je pogosto določena že kot zakonski znak oziroma prepovedana (formalna) posledica, ki mora nastati, da se šteje kaznivo dejanje za dokončano, lahko pa je tudi dodatna sestavina protipravnosti pri kateremkoli kaznivem dejanju, čeprav za samo ugotovitev kaznivega dejanja ni pomembna.
Odvzem protipravne premoženjske koristi je subsidiarne narave, saj se odvzame le v primeru, ko oškodovanec ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ člen 184. ZVis člen 10.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – univerza – rektor
Posamezna fakulteta nima pravne subjektivitete, tako da ne more biti stranka v individualnem delovnem sporu. Stranka je lahko le univerza, katere članica je fakulteta.
Delodajalec visokošolskih delavcev je univerza, pooblastila o odločanju o njihovih delovnih razmerjih pa ima rektor univerze, ki lahko zakonito poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-2, 88/2. ZTPDR člen 18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Glede na to, da je tožena stranka odpoved podala v letu 2003 (v času veljavnosti novega ZDR), je za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti bistveno le, ali je podan zakonsko določeni razlog, torej ali tožnica dela ni opravljala pravočasno, strokovno in kvalitetno, ne pa, ali je tožena stranka v zvezi z njenim delom izpeljala postopek ugotavljanja nesposobnosti, ki je bil predpisan s pravilnikom, sprejetim na podlagi ZTPDR.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - prepoved ne ultra alterum tantum - trditveno in dokazno breme - individualizacija - objektivizacija
Tožeča stranka je le v svojem trditvenem gradivu navedla, da uveljavlja odškodnino za duševne bolečine tožnika zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in v tej smeri v določeni meri tudi zadostila možni uporabi subjektivne koncepcije nepremoženjske škode, ki jo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe tudi poudarja. Pri ugotavljanju stopnje te škode (zaradi pomembnosti subjektivnega odnosa samega oškodovanca do nje) je sicer pomembna izvedba dokaza z zaslišanjem tožnika kot stranke, kar pa v danem primeru očitno ni bilo možno glede na dejanske okoliščine obravnavanega primera (tožnikova preselitev zaradi vojnih dogodkov, neznano bivališče v nadaljevanju, ipd.). Vendar pa je sodišče prve stopnje na to npr. pri prisoji odškodnine za strah izhajalo iz ostalega dela dokaznega postopka oziroma dokazne vrednosti ostalih izvedenih dokazov, ko je kljub temu, da tudi tam tožnik lastnega subjektivnega odnosa do te škode in manifestacije te pri njem ni podal, upoštevalo strokovno oceno v zadevi pritegnjenih izvedencev medicinske stroke. Ta ocena je zelo pomembna, saj objektivizira subjektivni odnos oškodovanca do posamezne oblike negmotne škode, ki pa sam po sebi brez ustrezne objektivizacije ne more biti edina relevantna podlaga za prisojo te odškodnine.
pravnomočno razsojena stvar - identiteta spornega zahtevka - čista procesna teorija - dopolnitev dejanskih navedb v novem sojenju - denarni zahtevek - različen začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zavrženje tožbe - pravdni stroški
Na isti sklop dejstev načeloma ni mogoče opreti vsebinsko enakega tožbenega predloga, čeprav se posamezna dejstva dodajajo ali izpustijo in čeprav se tožnik sklicuje na drugo pravno normo.
ZOR člen 189, 189/2, 190, 200, 189, 189/2, 190, 200. ZPP člen 286, 286.
soprispevek tožnika - premoženjska škoda - ocena totalne škode po cenah v času izdaje odločbe - višina nepremoženjske škode - prekluzija
V primeru obstoja škode na vozilu po principu totalne škode že dolgo in dosledno velja stališče sodne prakse, da je možno takšno škodo ocenjevati le po cenah v času izdaje sodne odločbe, saj se s tem zagotovi, da tožnik prejme odškodnino v višini valorizirane vrednosti vozila glede na čas sojenja. Seveda pa so v tem primeru oškodovancu pripadale zamudne obresti šele od ocenitve te škode (blizu časa sojenja) dalje, saj so v znatnem časovnem obdobju trajanja pravde v bistvu obresti vsebovale v znatnem delu tudi valorizacijski faktor. Res je, da bi tožeči stranki tudi od odškodnine za to obliko škode po sedaj veljavni pravni ureditvi pripadale zamudne obresti od 1.1.2002 dalje (najprej v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, nato pa v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti), saj gre v tem primeru za tako imenovano nečisto denarno terjatev. Vendar pa je tožeča stranka v tem delu tožbenega zahtevka, ki sloni na oceni škode blizu časa sojenja, to pa je predmet drugega subsidiarnega tožbenega zahtevka, začetek teka zamudnih obresti zahtevala šele od časa cenitve, to je od 27.1.2008 dalje.
ureditev meje - zmotna uporaba materialnega prava - hierarhija kriterijev za ureditev meje - pogoji za uporabo posameznega kriterija
Meja se po zadnji mirni posesti uredi le subsidiarno, kadar pogoji za odločanje na podlagi močnejše pravice niso podani. Šele takrat sodišče ugotavlja posestni položaj, kakršen je bil med strankama glede meje, preden je ta postala sporna, pri čemer mora upoštevati tudi dobrovernost posesti.
ZOR člen 16, 18, 18/2, 170, 170/1, 200, 16, 18, 18/2, 170, 170/1, 200. OZ člen 1060, 1060.
nepremoženjska škoda - razžalitev časti in dobrega imena - kršitev novinarske etike - nepreverjene informacije
Kakršnokoli „pogojno pisanje“, na katero se sklicuje tožena stranka, samo zase nima pomena, kakor je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Odločilen je končni vtis, ki ga pusti članek kot celota na bralca in namen, ki se z načinom objave zasleduje. Kolikor je „pogojni“ način izražanja le krinka, da se zaobide očiten neposreden napad, s tem ni izključena nedopustnost „očrnitve“ človeka. Strokovna pravila novinarskega poročanja zavezujejo h „korektnemu“ in resničnemu poročanju (2. člen Kodeksa novinarjev Republike Slovenije). Predmetni članek je daleč presegel meje obvestila javnosti o postopku obravnavanja domnevnih nepravilnostih pri državnem organu, kjer je bila tožnica zaposlena. Z namenom doseganja učinka „senzacije“ se je med drugim namesto državnega organa v naslovu poudarilo kot davčni dolžnici sodnici ter tožnico imenovalo s polnim imenom in priimkom, kar nikakor ne bi bilo potrebno za korektno obvestilo. Svobodno novinarstvo in svoboda obveščanja ne dajeta novinarju pooblastila, da neomejeno poseže v čast in dobro ime tistega, na kogar se prispevek nanaša.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM0020613
KZ člen 234a, 234a/1, 234a, 234a/1. ZKP člen 372, 372-2, 372, 372-2.
dejanska zmota - izključitev kazenske odgovornosti - kršitev kazenskega zakona
Zagovornik obdolženke uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 2. točke 372. člena ZKP, saj je mnenja, da se je obdolženka zmotila v prognozi svojega poslovanja in tako ravnala v dejanski zmoti, kar pomeni, da so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost. Vendar pa ta kršitev ni podana, ker je sodišče prve stopnje povsem pravilno presodilo, da te okoliščine niso podane in je obdolženki povsem upravičeno izreklo obsodilno sodbo. Uspeha pa tudi ne more imeti sklicevanje pritožbe na konkretno kazensko zadevo pritožbenega sodišča, ker ne gre za enak primer.
ZNP člen 168, 168/2, 169, 169/2, 168, 168/2, 169, 169/2. ZS člen 99, 99-2, 99, 99-2. OZ člen 302, 302/1, 303, 303/1, 303/2, 304, 304/1, 302, 302/1, 303, 303/1, 303/2, 304, 304/1.
sodni depozit - položitev stvari - stvarna pristojnost
Za sprejem sodnega depozita in odločanja o predlogu za položitev stvari so stvarno pristojna sodišča, ki odločajo v nepravdnem postopku, torej okrajna sodišča.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen, saj ni podano protipravno ravnanje toženca. Toženec namreč tožniku invalidske pokojnine v določenem obdobju ni izplačeval, ker so bili nakazani zneski zaradi vojnih razmer na območju BiH vrnjeni, z drugim računom pa ni razpolagal. Potem ko je bila vložena zahteva za nadaljnje izplačevanje in ko so bili sporočeni ustrezni podatki o računu, pa je toženec s plačilom invalidske pokojnine nadaljeval, za nazaj zapadle zneske pa izplačal za zadnja 3 leta, ker je skladno s 1. odst. 172. čl. ZPIZ-1.
Ob dejstvu, da sta bili obe pritožbi tako za Občino T., kot za Občino R. po istem pooblaščencu odvetniku vloženi dne 3.5.2000 in da je bila tudi vsebina pritožb identična, gredo navedenima občinama stroški le za eno pritožbo v višini 1.500 točk in za eno soglasje k umiku.
ZZK-1 člen 125, 148, 200, 200/1, 125, 148, 200, 200/1.
pomotni vpis - poprava pomotnega vpisa - poprava pomotnega vpisa po uradni dolžnosti - odločanje v mejah predloga za vpis - odločanje v mejah zahtevka za vpis - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na podlagi tega člena (200 ZZK-1) je zemljiškoknjižna referentka izdala sklep, s katerim je popravila vpis v zemljiški knjigi tako, da imata na 1/6 parc. št. 279/18 lastninsko pravico B. in S. Š.. Tako ne drži pritožbeni očitek, da ZZK-1 ne omogoča poprave pomotnega vpisa po uradni dolžnosti. V zvezi s pritožbenim očitkom, da niti zemljiškoknjižna referentka niti zemljiškoknjižna sodnica v obrazložitvi svojih sklepov nista navedli te pravne podlage, pa pritožbeno sodišče poudarja, da takšna opustitev ne pomeni bistvene kršitve zemljiškoknjižnega postopka ter tako ne more vplivati na pravilnost ali zakonitost izpodbijanega sklepa. Ker je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na pravilno zakonsko podlago, čeprav implicitno, in ker je obrazložitev izpodbijanega sklepa pravilna in izčrpna, se ni mogoče strinjati, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo pravne varnosti ter načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Sodišče na podlagi 125. čl. ZZK-1 odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Prvostopenjsko sodišče tako ni moglo po uradni dolžnosti opraviti vpisa lastninske pravice na parc. št. 279/18. Prav tako tega ni moglo storiti v postopku, začetemu po uradni dolžnosti zaradi pomotnega vpisa, a fortiori pa to velja za pritožbeno sodišče.
Odločanje o lastninski pravici na omenjeni parceli in posledično o dovolitvi vpisa le-te v zemljiško knjigo v tem postopku pa presega zakonsko določene meje odločanja o zahtevku oziroma odločanja o zakonitosti in pravilnosti sklepa o popravi pomotnega vpisa.
Ker zavarovanec tožene stranke ni poskrbel za namestitev zapore vrat vratarnice, ki bi preprečevala nekontrolirano zapiranje vrat v vetrovnem vremenu, je opustil varnostne ukrepe, ki jih delodajalcu nalaga ZVZD, njegovo ravnanje pa je potrebno presojati po kriteriju skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, z dnem nastanka invalidnosti, delna invalidska pokojnina pa se mu izplačuje od dneva pričetka dela s skrajšanim delovnim časom, vse dokler opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
odpravnina - osnova za odmero - invalidnost - nadomestilo
Tožnica, ki je po ugotovljeni invalidnosti prejemala nadomestilo zaradi nižje plače na drugem ustreznem delu, je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti upravičena do odpravnine, pri izračunu katere je potrebno upoštevati tako dejansko prejeto plačo kot nadomestilo plače.
odpravnina - osnova za odmero - invalidnost - nadomestilo plače
Tožnik, ki je po ugotovljeni invalidnosti III. kategorije prejemal nadomestilo zaradi nižje plače na drugem ustreznem delu, je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upravičen do odpravnine, pri izračunu katere je potrebno upoštevati tako dejansko prejeto plačo kot nadomestilo plače zaradi nižje plače na drugem ustreznem delu.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. OZ člen 22, 22/3, 22, 22/3.
ponudba - vabilo k dajanju ponudb - prodaja kmetijskega zemljišča
Ne glede na to, da je javna objava ponudbe tožene stranke imela vse bistvene sestavine prodajne pogodbe, pa je po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno pritožbeno opozorilo, da se je tožena stranka z javno objavo ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča obrnila na nedoločen krog oseb in ne na točno določeno osebo, torej tožečo stranko. Navedeno pa je odločilno dejstvo za presojo, ali gre za ponudbo tožeče stranke in sprejem ponudbe tožene stranke, ki bi rezultiralo v obveznosti tožene stranke k sklenitvi pisne pogodbe prav s tožečo stranko. Pri javni objavi ponudbe tožene stranke gre za njen predlog kot vabilo k dajanju ponudb v smislu 3. odst. 22. člena OZ.
Zato poziva tožene stranke oziroma javne objave ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča ni mogoče tolmačiti kot ponudbe za sklenitev pogodbe tožeči stranki samo zato, ker se je na javno objavo "ponudbe" odzvala samo tožeča stranka.