najemnina za poslovni prostor - vezanost na trditveno podlago - dokazno breme - pogojni dokazni predlog
Tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da bi sklenila s toženko novo najemno pogodbo oziroma aneks k obstoječi pogodbi, ki bi določala novo višino najemnine.
ZPSV člen člen 3/3, 3. ZDR člen 109, 109/1, 109, 109/1.
odpravnina - delavec invalid
Delavcu invalidu III. kategorije, ki ima delno invalidsko pokojnino, na podlagi preostale delovne zmožnosti pa dela polovični delovni čas, pripada odpravnina zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ob upoštevanju dvojnega zneska mesečne plače, ki bi jo prejel, če bi delal polni delovni čas, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo in ne le polovica odpravnine zaradi dela s polovičnim delovnim časom.
ZZad člen 74, 74/1, 74, 74/1. SPZ člen 9, 10, 217, 217/1, 222, 269, 269/1, 9, 10, 217, 217/1, 222, 269, 269/1. ZZK-1 člen 8, 8.
priposestvovanje stvarne služnosti - izvenknjižno pridobljena stvarna služnost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera pridobitelja nepremičnine - družbena lastnina
Izvenknjižno pridobljena stvarna služnost osebi, ki je ravnala pošteno in se je zanesla na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi, ne more povzročiti škodljivih posledic (10. člen SPZ in 8. člen ZZK-1), vendar pa drugi pogoj - namreč pošteno ravnanje tožnika pri zaupanju v zemljiško knjigo, ni izpolnjen. Izkustveno nesprejemljivo je, da tožnik ne bi bil seznanjen z uporabo poti toženk in z dolgim trajanjem uporabe te poti, na podlagi česar bi lahko zaključil, da je prišlo do priposestvovanja stvarne služnosti. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo namreč učinkuje le v korist dobroverne osebe, pri čemer je že tožnik sam navedel dejstva, ki kažejo na to, da ni bil v dobri veri.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023160
KZ člen 95, 95/1, 217, 217/1. OZ člen 164, 179.
zavrnitev dokaznega predloga - goljufija – goljufiv namen - odvzem protipravne premoženjske koristi – zamudne obresti kot oblika škode
Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po 2. odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
Običajna neizpolnitev pogodbe (zaradi nemožnosti ali namerne kršitve pogodbe) še ne pomeni predmetnega kaznivega dejanja, če ni bilo goljufivega namena ob sami sklenitvi pogodbe, temveč le civilnopravno obveznost.
Protipravna premoženjska korist, ki je znak očitanega kaznivega dejanja, ne morejo biti obresti iz glavnice in izvršilni stroški. Protipravna premoženjska korist namreč pomeni vsako povečanje premoženja storilca, ki ima svoj vzrok v storitvi kaznivega dejanja in je pogosto določena že kot zakonski znak oziroma prepovedana (formalna) posledica, ki mora nastati, da se šteje kaznivo dejanje za dokončano, lahko pa je tudi dodatna sestavina protipravnosti pri kateremkoli kaznivem dejanju, čeprav za samo ugotovitev kaznivega dejanja ni pomembna.
Odvzem protipravne premoženjske koristi je subsidiarne narave, saj se odvzame le v primeru, ko oškodovanec ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka.
ureditev meje - zmotna uporaba materialnega prava - hierarhija kriterijev za ureditev meje - pogoji za uporabo posameznega kriterija
Meja se po zadnji mirni posesti uredi le subsidiarno, kadar pogoji za odločanje na podlagi močnejše pravice niso podani. Šele takrat sodišče ugotavlja posestni položaj, kakršen je bil med strankama glede meje, preden je ta postala sporna, pri čemer mora upoštevati tudi dobrovernost posesti.
ZOR člen 189, 189/2, 190, 200, 189, 189/2, 190, 200. ZPP člen 286, 286.
soprispevek tožnika - premoženjska škoda - ocena totalne škode po cenah v času izdaje odločbe - višina nepremoženjske škode - prekluzija
V primeru obstoja škode na vozilu po principu totalne škode že dolgo in dosledno velja stališče sodne prakse, da je možno takšno škodo ocenjevati le po cenah v času izdaje sodne odločbe, saj se s tem zagotovi, da tožnik prejme odškodnino v višini valorizirane vrednosti vozila glede na čas sojenja. Seveda pa so v tem primeru oškodovancu pripadale zamudne obresti šele od ocenitve te škode (blizu časa sojenja) dalje, saj so v znatnem časovnem obdobju trajanja pravde v bistvu obresti vsebovale v znatnem delu tudi valorizacijski faktor. Res je, da bi tožeči stranki tudi od odškodnine za to obliko škode po sedaj veljavni pravni ureditvi pripadale zamudne obresti od 1.1.2002 dalje (najprej v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, nato pa v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti), saj gre v tem primeru za tako imenovano nečisto denarno terjatev. Vendar pa je tožeča stranka v tem delu tožbenega zahtevka, ki sloni na oceni škode blizu časa sojenja, to pa je predmet drugega subsidiarnega tožbenega zahtevka, začetek teka zamudnih obresti zahtevala šele od časa cenitve, to je od 27.1.2008 dalje.
ZOR člen 16, 18, 18/2, 170, 170/1, 200, 16, 18, 18/2, 170, 170/1, 200. OZ člen 1060, 1060.
nepremoženjska škoda - razžalitev časti in dobrega imena - kršitev novinarske etike - nepreverjene informacije
Kakršnokoli „pogojno pisanje“, na katero se sklicuje tožena stranka, samo zase nima pomena, kakor je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Odločilen je končni vtis, ki ga pusti članek kot celota na bralca in namen, ki se z načinom objave zasleduje. Kolikor je „pogojni“ način izražanja le krinka, da se zaobide očiten neposreden napad, s tem ni izključena nedopustnost „očrnitve“ človeka. Strokovna pravila novinarskega poročanja zavezujejo h „korektnemu“ in resničnemu poročanju (2. člen Kodeksa novinarjev Republike Slovenije). Predmetni članek je daleč presegel meje obvestila javnosti o postopku obravnavanja domnevnih nepravilnostih pri državnem organu, kjer je bila tožnica zaposlena. Z namenom doseganja učinka „senzacije“ se je med drugim namesto državnega organa v naslovu poudarilo kot davčni dolžnici sodnici ter tožnico imenovalo s polnim imenom in priimkom, kar nikakor ne bi bilo potrebno za korektno obvestilo. Svobodno novinarstvo in svoboda obveščanja ne dajeta novinarju pooblastila, da neomejeno poseže v čast in dobro ime tistega, na kogar se prispevek nanaša.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM0020614
KZ člen 50, 51, 133, 133/1, 50, 51, 133, 133/1. ZKP člen 386, 386.
lahka telesna poškodba - dokazna ocena - pogojna obsodba - pritožba v korist obdolženca
Ker pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (člen 386 ZKP), je pritožbeno sodišče napadeno sodbo preizkusilo tudi v tem delu, ki ga pritožba sicer ne napada. Pri tem je ugotovilo, da ni prav nobenih razlogov za spremembo izrečene kazenske sankcije v obdolženčevo korist. Sodišče prve stopnje mu je namreč izreklo kazensko sankcijo opozorilne narave, pri tem pa mu določilo primerno dolgo kazen zapora in najkrajšo preizkusno dobo.
društva - nezakonitost odločbe o izključitvi iz članstva - ponoven sprejem v članstvo - ugotovitvena in dajatvena tožba
Glede na predhodno ugotovitev nezakonitosti odločb disciplinskih organov, tožniku zaradi kršitev predpisov, dolžnosti in pravic članov LD ali drugih v lovstvu ustaljenih načel, ni več mogoče odreči članstva v LD. Za izključitev člana LD zaradi kršitve predpisov o lovstvu in načel, ki veljajo v lovstvu je namreč potreben veljavno izpeljan disciplinski postopek. Edini razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za ponovno sprejetje v članstvo prvotoženke bi tako lahko predstavljala le pravnomočna sodba kazenskega sodišča, s katero bi bili v obravnavanem ravnanju tožnika ugotovljeni vsi znaki kaznivega dejanja in s katero bi bil tožnik pravnomočno obsojen za katero izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku 17. člena Pravil.
Druga toženka pravilno smiselno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo v tem primeru uporabiti določbo 215. člena ZPP, ki določa, da če sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi abstraktno dokazno breme, namreč prevali konkretno procesno breme na drugo stranko, ki se bo trudila z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza. Če ji to uspe, se žogica konkretnega procesnega dokaznega bremena vrne stranki, ki nosi abstraktno dokazno breme. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sta toženki glede na oceno izvedenke, da je bila oprema in nega otroka ustrezna, in ob oceni sodišča prve stopnje, da pri neposredni negi medicinske sestre ni prišlo do poškodbe, bi bil pravilen nadaljnji sklep, da sta procesno dokazno breme prenesli nazaj na tožnike. Zato je pravilna odločitev, da dejstvo, da ni bilo mogoče ugotoviti, zakaj je prišlo do poškodbe, ne gre v škodo toženkama, ampak tožnikom. Pravilna je zato ugotovitev, da tožniki niso uspeli dokazati, da je poslabšanje zdravja prve tožnice posledica nepravilnega (nestrokovnega) ravnanja osebja prve toženke.
ZOR člen 378, 378/1, 378, 378/1. ZPPSL člen 45, 45/1, 59, 59/3. OZ člen 364, 364/1, 364, 364/1.
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - zastaranje v postopku prisilne poravnave
Po presoji pritožbenega sodišča je določilo prvega stavka 1. odstavka 45. člena ZPPSL, po katerem se z vložitvijo prijave terjatve zastaranje pretrga, zgolj inštrukcijske narave in ne izključuje drugih načinov pretrganja zastaranja po splošnih določbah ZOR oziroma OZ o zastaranju. Nenazadnje z opustitvijo prijave terjatve v postopku prisilne poravnave upnik ne izgubi terjatve oziroma mu le-ta ne preneha, saj ima po izrecni določbi 3. odst. 59. člena ZPPSL potrjena prisilna poravnava učinek tudi zoper tiste upnike, ki se postopka prisilne poravnave niso udeležili, pa so bile njihove terjatve naknadno ugotovljene. Zato ni videti razloga, da pretrganja zastaranja ne bi mogla povzročiti tudi v primeru postopka prisilne poravnave dolžnikova pripoznava dolga v smislu določbe 1. odst. 387. člena ZOR oziroma 1. odst. 364. člena OZ.
Pritrditi je potrebno pritožbenim navedbam obdolženkine zagovornice, da je prvostopno sodišče v obravnavani zadevi zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sta v obravnavani zadevi, v nasprotju z določbami in temeljnimi načeli ZKP eno kaznivo dejanje preganjala dva tožilca, obdolženki pa je bila za eno samo (ne-nadaljevano) kaznivo dejanje, ki ji je bilo sprva očitano po obtožbi državnega tožilstva izrečene obsodilna, oprostilna in zavrnilna sodba.
ZNP člen 37, 119, 37, 119. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 49, 49/1, 69, 49, 49/1, 69.
razdelitev solastnih nepremičnin - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - predhodno vprašanje - prekinitev postopka
Predlagateljica bo pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet delitve, šele z vpisom v zemljiško knjigo in šele tedaj bo mogoče odločati o njenem predlogu za delitev nepremičnin, kajti šele tedaj bo kot solastnica pridobila pravico iz 69. člena SPZ.
Sodišče prve stopnje je bilo dolžno pri odločanju v postopku, ki do dneva učinkovanja ustavne odločbe U-I-300/04 še ni bil pravnomočno končan, upoštevati 376 čl. OZ, v katerem je vsebovana prepoved ultra alterum tantum.
invalidska pokojnina – priznanje pravice – izplačevanje
Tožnica je kot invalid I. kategorije invalidnosti pravico do invalidske pokojnine pridobila z dnem nastanka invalidnosti, izplačevati pa se ji bo začela od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
izvršilni stroški - subjektivni rok - zahteva za povračilo stroškov - objektivni rok - razlaga objektivnega roka
V izvršilnem postopku je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višini (subjektivni rok), najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku (objektivni rok). Slednji pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek končan ali ustavljen, vendar pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da upnik izve za stroške ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.
V primeru, ko se z izpodbijanim dejanjem izpolnjuje dolžnikova obveznost, ki je zapadla v plačilo pred samo izpolnitvijo z izpodbijanim dejanjem, ko se torej z izpodbijanim dejanjem izpolnjuje stara obveznost tožeče stranke, pride do zmanjšanja dolžnikovega premoženja in je v tem primeru objektivni pogoj izpolnjen. Drugače je v primeru, ko terjatev tožene stranke zapade v plačilo sočasno ali kasneje kot sama izpolnitev tožeče stranke. Ko se z izpodbijanim dejanjem izpolnjuje nova obveznost tožeče stranke, se premoženje bodočega stečajnega dolžnika ne zmanjša, ampak samo spremeni svojo obliko in zato objektivni pogoj ni podan.
Ker je bila tožnica od 3. 1. 2007 do 19. 1. 2007 ponovno v bolniškem staležu, ki ji ga je odprla osebna zdravnica, bi bila procesna predpostavka za socialni spor o začasni nezmožnosti za delo od 20. 1. 2007 dalje podana le, če bi toženec oziroma imenovani zdravnik in nato zdravstvena komisija odločila o začasni nezmožnosti za delo nad 30 dni na podlagi predloga osebnega zdravnika. Ker toženec o začasni nezmožnosti za delo od 20. 1. 2007 dalje ni odločal, se tožba na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 20. 1. 2007 do 15. 2. 2007 zavrže.