Ker je bila tožnica od 3. 1. 2007 do 19. 1. 2007 ponovno v bolniškem staležu, ki ji ga je odprla osebna zdravnica, bi bila procesna predpostavka za socialni spor o začasni nezmožnosti za delo od 20. 1. 2007 dalje podana le, če bi toženec oziroma imenovani zdravnik in nato zdravstvena komisija odločila o začasni nezmožnosti za delo nad 30 dni na podlagi predloga osebnega zdravnika. Ker toženec o začasni nezmožnosti za delo od 20. 1. 2007 dalje ni odločal, se tožba na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 20. 1. 2007 do 15. 2. 2007 zavrže.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - pritožba zoper sklep o dedovanju - pravica do pritožbe - nova dejstva v pritožbi zoper sklep o dedovanju - spor o obsegu zapuščine
220. člen ZD določa, da pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Ker so torej dediči vezani le na pravnomočen sklep, torej tudi še v pritožbi lahko podajajo ugovore, dajejo izjave in navajajo dejstva. Tudi glede na 3. odstavek 205. člena ZD lahko dediči podajo izjavo do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Določba 1. odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD o nedovoljenosti navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov tako v zapuščinskem postopku ne pride v poštev.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM0020613
KZ člen 234a, 234a/1, 234a, 234a/1. ZKP člen 372, 372-2, 372, 372-2.
dejanska zmota - izključitev kazenske odgovornosti - kršitev kazenskega zakona
Zagovornik obdolženke uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 2. točke 372. člena ZKP, saj je mnenja, da se je obdolženka zmotila v prognozi svojega poslovanja in tako ravnala v dejanski zmoti, kar pomeni, da so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost. Vendar pa ta kršitev ni podana, ker je sodišče prve stopnje povsem pravilno presodilo, da te okoliščine niso podane in je obdolženki povsem upravičeno izreklo obsodilno sodbo. Uspeha pa tudi ne more imeti sklicevanje pritožbe na konkretno kazensko zadevo pritožbenega sodišča, ker ne gre za enak primer.
Ker zavarovanec tožene stranke ni poskrbel za namestitev zapore vrat vratarnice, ki bi preprečevala nekontrolirano zapiranje vrat v vetrovnem vremenu, je opustil varnostne ukrepe, ki jih delodajalcu nalaga ZVZD, njegovo ravnanje pa je potrebno presojati po kriteriju skrbnosti dobrega strokovnjaka.
motenje posesti - samovoljno spreminjanje posestnega stanja - sprememba posestnega stanja - poseg v razmerje posestnika do stvari - animus turbandi
Posestno varstvo je stvarnopravno varstvo in je kot tako namenjeno varovanju razmerij med ljudmi glede stvari.
Vznemirjanje oziroma motenje posestnika v posesti mora vsebovati ravnanja, s katerimi se dejanska oblast posestnika nad stvarjo omejuje, ovira ali se ji nasprotuje.
invalidska pokojnina – priznanje pravice – izplačevanje
Tožnica je kot invalid I. kategorije invalidnosti pravico do invalidske pokojnine pridobila z dnem nastanka invalidnosti, izplačevati pa se ji bo začela od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
V primeru, ko se z izpodbijanim dejanjem izpolnjuje dolžnikova obveznost, ki je zapadla v plačilo pred samo izpolnitvijo z izpodbijanim dejanjem, ko se torej z izpodbijanim dejanjem izpolnjuje stara obveznost tožeče stranke, pride do zmanjšanja dolžnikovega premoženja in je v tem primeru objektivni pogoj izpolnjen. Drugače je v primeru, ko terjatev tožene stranke zapade v plačilo sočasno ali kasneje kot sama izpolnitev tožeče stranke. Ko se z izpodbijanim dejanjem izpolnjuje nova obveznost tožeče stranke, se premoženje bodočega stečajnega dolžnika ne zmanjša, ampak samo spremeni svojo obliko in zato objektivni pogoj ni podan.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM0020614
KZ člen 50, 51, 133, 133/1, 50, 51, 133, 133/1. ZKP člen 386, 386.
lahka telesna poškodba - dokazna ocena - pogojna obsodba - pritožba v korist obdolženca
Ker pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (člen 386 ZKP), je pritožbeno sodišče napadeno sodbo preizkusilo tudi v tem delu, ki ga pritožba sicer ne napada. Pri tem je ugotovilo, da ni prav nobenih razlogov za spremembo izrečene kazenske sankcije v obdolženčevo korist. Sodišče prve stopnje mu je namreč izreklo kazensko sankcijo opozorilne narave, pri tem pa mu določilo primerno dolgo kazen zapora in najkrajšo preizkusno dobo.
društva - nezakonitost odločbe o izključitvi iz članstva - ponoven sprejem v članstvo - ugotovitvena in dajatvena tožba
Glede na predhodno ugotovitev nezakonitosti odločb disciplinskih organov, tožniku zaradi kršitev predpisov, dolžnosti in pravic članov LD ali drugih v lovstvu ustaljenih načel, ni več mogoče odreči članstva v LD. Za izključitev člana LD zaradi kršitve predpisov o lovstvu in načel, ki veljajo v lovstvu je namreč potreben veljavno izpeljan disciplinski postopek. Edini razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za ponovno sprejetje v članstvo prvotoženke bi tako lahko predstavljala le pravnomočna sodba kazenskega sodišča, s katero bi bili v obravnavanem ravnanju tožnika ugotovljeni vsi znaki kaznivega dejanja in s katero bi bil tožnik pravnomočno obsojen za katero izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku 17. člena Pravil.
ZOR člen 378, 378/1, 378, 378/1. ZPPSL člen 45, 45/1, 59, 59/3. OZ člen 364, 364/1, 364, 364/1.
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - zastaranje v postopku prisilne poravnave
Po presoji pritožbenega sodišča je določilo prvega stavka 1. odstavka 45. člena ZPPSL, po katerem se z vložitvijo prijave terjatve zastaranje pretrga, zgolj inštrukcijske narave in ne izključuje drugih načinov pretrganja zastaranja po splošnih določbah ZOR oziroma OZ o zastaranju. Nenazadnje z opustitvijo prijave terjatve v postopku prisilne poravnave upnik ne izgubi terjatve oziroma mu le-ta ne preneha, saj ima po izrecni določbi 3. odst. 59. člena ZPPSL potrjena prisilna poravnava učinek tudi zoper tiste upnike, ki se postopka prisilne poravnave niso udeležili, pa so bile njihove terjatve naknadno ugotovljene. Zato ni videti razloga, da pretrganja zastaranja ne bi mogla povzročiti tudi v primeru postopka prisilne poravnave dolžnikova pripoznava dolga v smislu določbe 1. odst. 387. člena ZOR oziroma 1. odst. 364. člena OZ.
Pritrditi je potrebno pritožbenim navedbam obdolženkine zagovornice, da je prvostopno sodišče v obravnavani zadevi zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sta v obravnavani zadevi, v nasprotju z določbami in temeljnimi načeli ZKP eno kaznivo dejanje preganjala dva tožilca, obdolženki pa je bila za eno samo (ne-nadaljevano) kaznivo dejanje, ki ji je bilo sprva očitano po obtožbi državnega tožilstva izrečene obsodilna, oprostilna in zavrnilna sodba.
zamudna sodba - nasprotna tožba - odgovor na nasprotno tožbo
Dejstvu, da so toženci po nasprotni tožbi svoje nasprotovanje tožbenemu zahtevku iz takrat še neobstoječe nasprotne tožbe izrazili že v svoji tožbi, ni mogoče pripisati vnaprejšnjega (anticipiranega) nasprotovanja. Gre za primer nasprotovanja prihodnjemu, še neobstoječemu tožbenemu zahtevku, ko postopka na podlagi takega tožbenega zahtevka še ni in tako tudi ne učinkov dejanj v prihodnjem, takrat še neobstoječem postopku.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. OZ člen 22, 22/3, 22, 22/3.
ponudba - vabilo k dajanju ponudb - prodaja kmetijskega zemljišča
Ne glede na to, da je javna objava ponudbe tožene stranke imela vse bistvene sestavine prodajne pogodbe, pa je po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno pritožbeno opozorilo, da se je tožena stranka z javno objavo ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča obrnila na nedoločen krog oseb in ne na točno določeno osebo, torej tožečo stranko. Navedeno pa je odločilno dejstvo za presojo, ali gre za ponudbo tožeče stranke in sprejem ponudbe tožene stranke, ki bi rezultiralo v obveznosti tožene stranke k sklenitvi pisne pogodbe prav s tožečo stranko. Pri javni objavi ponudbe tožene stranke gre za njen predlog kot vabilo k dajanju ponudb v smislu 3. odst. 22. člena OZ.
Zato poziva tožene stranke oziroma javne objave ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča ni mogoče tolmačiti kot ponudbe za sklenitev pogodbe tožeči stranki samo zato, ker se je na javno objavo "ponudbe" odzvala samo tožeča stranka.
Če upnik v več združenih zadevah v pritožbi zatrjuje, da ima na določenih nepremičninah solastninsko pravico, je treba pritožbo obravnavati tudi kot ugovor tretjega.
odpravnina - osnova za odmero - invalidnost - nadomestilo
Tožnica, ki je po ugotovljeni invalidnosti prejemala nadomestilo zaradi nižje plače na drugem ustreznem delu, je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti upravičena do odpravnine, pri izračunu katere je potrebno upoštevati tako dejansko prejeto plačo kot nadomestilo plače.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Četudi je tožnik kot voznik avtobusa kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker enemu potniku ni izdal vozovnice, ni mogoče šteti, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, saj niso podane okoliščine in interesi, zaradi katerih ne bi bilo mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka.
ZNP člen 168, 168/2, 169, 169/2, 168, 168/2, 169, 169/2. ZS člen 99, 99-2, 99, 99-2. OZ člen 302, 302/1, 303, 303/1, 303/2, 304, 304/1, 302, 302/1, 303, 303/1, 303/2, 304, 304/1.
sodni depozit - položitev stvari - stvarna pristojnost
Za sprejem sodnega depozita in odločanja o predlogu za položitev stvari so stvarno pristojna sodišča, ki odločajo v nepravdnem postopku, torej okrajna sodišča.
Druga toženka pravilno smiselno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo v tem primeru uporabiti določbo 215. člena ZPP, ki določa, da če sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi abstraktno dokazno breme, namreč prevali konkretno procesno breme na drugo stranko, ki se bo trudila z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza. Če ji to uspe, se žogica konkretnega procesnega dokaznega bremena vrne stranki, ki nosi abstraktno dokazno breme. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sta toženki glede na oceno izvedenke, da je bila oprema in nega otroka ustrezna, in ob oceni sodišča prve stopnje, da pri neposredni negi medicinske sestre ni prišlo do poškodbe, bi bil pravilen nadaljnji sklep, da sta procesno dokazno breme prenesli nazaj na tožnike. Zato je pravilna odločitev, da dejstvo, da ni bilo mogoče ugotoviti, zakaj je prišlo do poškodbe, ne gre v škodo toženkama, ampak tožnikom. Pravilna je zato ugotovitev, da tožniki niso uspeli dokazati, da je poslabšanje zdravja prve tožnice posledica nepravilnega (nestrokovnega) ravnanja osebja prve toženke.
Ob dejstvu, da sta bili obe pritožbi tako za Občino T., kot za Občino R. po istem pooblaščencu odvetniku vloženi dne 3.5.2000 in da je bila tudi vsebina pritožb identična, gredo navedenima občinama stroški le za eno pritožbo v višini 1.500 točk in za eno soglasje k umiku.