ZTuj člen 13, 16, 16/1, 61, 81, 13, 16, 16/1, 61, 81, 13, 16, 16/1, 61, 81. ZOR člen 172, 361, 376, 376/1, 376/2, 172, 361, 376, 376/1, 376/2. ZDRS člen 40, 40. URS člen 26, 26.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za zakonodajno protipravnost - zakonodajna protipravnost - protipravnost ravnanja države - izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - škoda - vzročna zveza - zastaranje odškodninskega zahtevka
Ker tožnika zatrjujeta protipravnost ravnanja tožene stranke, ker ju je ta izbrisala iz registra stalnega prebivalstva na podlagi predpisa, nasprotnega z ustavo, sta pridobila pravno podlago za ta tožbeni zahtevek vsaj že s trenutkom učinkovanja omenjene odločbe ustavnega sodišča, s katero je bila prvič ugotovljena navedena protipravnost ravnanja države, ki predstavlja element njene odškodninske odgovornosti. Nastanek njunih pravic v smislu določb 361. člena ZOR ter 1. in 2. odstavka 376. člena ZOR terjati odškodnino ni bil torej vezan na izdajo dopolnilnih odločb o stalnem prebivališču, na podlagi katerih jima je bilo stalno prebivanje priznano tudi za nazaj. Na podlagi odločbe ustavnega sodišča iz leta 2003 je bilo ugotovljeno „le“ nadaljnje protiustavno ravnanje države, ki tudi po izdaji odločbe ustavnega sodišča iz leta 1999 z Zakonom o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji ni zagotovila pridobitve stalnega prebivališča tudi z učinkom za nazaj. Tožnika pa iz tega razloga ne uveljavljata odškodnine. Že v letu 1999, ko je bila omenjena prva odločba ustavnega sodišča objavljena v Uradnem listu in je tedaj začela učinkovati, bi tako lahko tožnika vložila tožbo na povrnitev škode zaradi zatrjevanih duševnih bolečin kot posledice že precej pred tem (kot že rečeno - v letu 1993 oz. 1994) nastale izgube zaposlitve (zmanjšanja njunih življenjskih aktivnosti) in zato nastale eksistenčne stiske zaradi zatrjevanega izbrisa.
Protiustavnosti omenjene zakonske ureditve ustavno sodišče ni ugotovilo zato, ker so morali državljani bivših republik SFRJ zaprositi za državljanstvo Republike Slovenije, temveč zaradi prej naštetih pomanjkljivosti zakonske ureditve (izbris brez obvestila oz. odločbe in nedoločitev pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje). Nepridobitev državljanstva Republike Slovenije sama po sebi ni povzročila prenehanja delovnega razmerja oz. zaposlitve, temveč je terjala pridobitev delovnega dovoljenja in podaljševanje dovoljenja pod zakonskimi pogoji. Zato pa spadajo v krog pravno relevantne presoje, ali obstaja ali ne obstaja upoštevna vzročna zveza le v ustavni odločbi ocenjevane pomanjkljivosti zakonske ureditve in posledično nezakonito ravnanje državnih organov v tem okviru.
Neizpodbijane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje izkazujejo, da sta tako tožnik kot tudi tožnica pred zatrjevanim izbrisom v letu 1992 imela zaposlitvi in jih nista izgubila zaradi samega dejstva zatrjevanega izbrisa, temveč iz naprej pojasnjenih razlogov, ki so izključno na njuni strani. Prav tako tožnika tudi nista zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da nista pridobila po kasnejši izgubi zaposlitev novih. Tožnik je namreč prav nasprotno celo do leta 1994 potem, ko je bil na podlagi svoje zahteve odpuščen iz JLA, in torej po svoji volji izgubil zaposlitev, pridobil novo zaposlitev na podlagi delovnega dovoljenja, tožnica pa je bila celo še po „izbrisu“ zaposlena še naprej za nedoločen čas, ko pa je pridobila status tujca, pa je sicer morala vsako leto res zaprositi za izdajo delovnega dovoljenja, vendar pa nato v letu 1993 po lastni krivdi tega ni storila in je zgolj zaradi takšne opustitve oz. svoje neskrbnosti šele v letu 1993 izgubila pravico do nadaljnje zaposlitve (glej neizpodbijane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje). To pa pomeni, da ne v enem ne v drugem primeru ne obstaja pravno relevantna vzročna zveza med zatrjevanim izbrisom ter tožnikoma nastalimi posledicami vezanimi na izgubo zaposlitev (obravnavana gmotna in negmotna škoda).
Ker je bila tožnica od 3. 1. 2007 do 19. 1. 2007 ponovno v bolniškem staležu, ki ji ga je odprla osebna zdravnica, bi bila procesna predpostavka za socialni spor o začasni nezmožnosti za delo od 20. 1. 2007 dalje podana le, če bi toženec oziroma imenovani zdravnik in nato zdravstvena komisija odločila o začasni nezmožnosti za delo nad 30 dni na podlagi predloga osebnega zdravnika. Ker toženec o začasni nezmožnosti za delo od 20. 1. 2007 dalje ni odločal, se tožba na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 20. 1. 2007 do 15. 2. 2007 zavrže.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM0020614
KZ člen 50, 51, 133, 133/1, 50, 51, 133, 133/1. ZKP člen 386, 386.
lahka telesna poškodba - dokazna ocena - pogojna obsodba - pritožba v korist obdolženca
Ker pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (člen 386 ZKP), je pritožbeno sodišče napadeno sodbo preizkusilo tudi v tem delu, ki ga pritožba sicer ne napada. Pri tem je ugotovilo, da ni prav nobenih razlogov za spremembo izrečene kazenske sankcije v obdolženčevo korist. Sodišče prve stopnje mu je namreč izreklo kazensko sankcijo opozorilne narave, pri tem pa mu določilo primerno dolgo kazen zapora in najkrajšo preizkusno dobo.
društva - nezakonitost odločbe o izključitvi iz članstva - ponoven sprejem v članstvo - ugotovitvena in dajatvena tožba
Glede na predhodno ugotovitev nezakonitosti odločb disciplinskih organov, tožniku zaradi kršitev predpisov, dolžnosti in pravic članov LD ali drugih v lovstvu ustaljenih načel, ni več mogoče odreči članstva v LD. Za izključitev člana LD zaradi kršitve predpisov o lovstvu in načel, ki veljajo v lovstvu je namreč potreben veljavno izpeljan disciplinski postopek. Edini razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za ponovno sprejetje v članstvo prvotoženke bi tako lahko predstavljala le pravnomočna sodba kazenskega sodišča, s katero bi bili v obravnavanem ravnanju tožnika ugotovljeni vsi znaki kaznivega dejanja in s katero bi bil tožnik pravnomočno obsojen za katero izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku 17. člena Pravil.
zamudna sodba - nasprotna tožba - odgovor na nasprotno tožbo
Dejstvu, da so toženci po nasprotni tožbi svoje nasprotovanje tožbenemu zahtevku iz takrat še neobstoječe nasprotne tožbe izrazili že v svoji tožbi, ni mogoče pripisati vnaprejšnjega (anticipiranega) nasprotovanja. Gre za primer nasprotovanja prihodnjemu, še neobstoječemu tožbenemu zahtevku, ko postopka na podlagi takega tožbenega zahtevka še ni in tako tudi ne učinkov dejanj v prihodnjem, takrat še neobstoječem postopku.
ZOR člen 378, 378/1, 378, 378/1. ZPPSL člen 45, 45/1, 59, 59/3. OZ člen 364, 364/1, 364, 364/1.
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - zastaranje v postopku prisilne poravnave
Po presoji pritožbenega sodišča je določilo prvega stavka 1. odstavka 45. člena ZPPSL, po katerem se z vložitvijo prijave terjatve zastaranje pretrga, zgolj inštrukcijske narave in ne izključuje drugih načinov pretrganja zastaranja po splošnih določbah ZOR oziroma OZ o zastaranju. Nenazadnje z opustitvijo prijave terjatve v postopku prisilne poravnave upnik ne izgubi terjatve oziroma mu le-ta ne preneha, saj ima po izrecni določbi 3. odst. 59. člena ZPPSL potrjena prisilna poravnava učinek tudi zoper tiste upnike, ki se postopka prisilne poravnave niso udeležili, pa so bile njihove terjatve naknadno ugotovljene. Zato ni videti razloga, da pretrganja zastaranja ne bi mogla povzročiti tudi v primeru postopka prisilne poravnave dolžnikova pripoznava dolga v smislu določbe 1. odst. 387. člena ZOR oziroma 1. odst. 364. člena OZ.
nasilje v družini - pojem nasilja v družini - žrtev nasilja v družini - povzročitelj nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini
Izvedeni dokazni postopek je pokazal, da nasprotni udeleženec sicer do predlagateljice (razen v enem primeru) ni bil fizično nasilen, niti do sina R., delno le do hčerke T., ugotovljeno pa je njegovo izrazito nerazumno in nesocialno obnašanje, kot posledica alkoholizma, zaradi česar je morala večkrat posredovati tudi policija. Tudi takšna ravnanja pomenijo nasilje nad družinskimi člani.
V odškodninskem sporu mora sodišče, ko odloča o podlagi tožbenega zahtevka, ugotoviti vse štiri elemente civilnega delikta, pri čemer se sicer ne ukvarja z obsegom škode, mora pa ugotoviti obstoj škode in ob tem vzročno povezavo med škodo in ravnanjem povzročitelja.
Pritrditi je potrebno pritožbenim navedbam obdolženkine zagovornice, da je prvostopno sodišče v obravnavani zadevi zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sta v obravnavani zadevi, v nasprotju z določbami in temeljnimi načeli ZKP eno kaznivo dejanje preganjala dva tožilca, obdolženki pa je bila za eno samo (ne-nadaljevano) kaznivo dejanje, ki ji je bilo sprva očitano po obtožbi državnega tožilstva izrečene obsodilna, oprostilna in zavrnilna sodba.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - pritožba zoper sklep o dedovanju - pravica do pritožbe - nova dejstva v pritožbi zoper sklep o dedovanju - spor o obsegu zapuščine
220. člen ZD določa, da pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Ker so torej dediči vezani le na pravnomočen sklep, torej tudi še v pritožbi lahko podajajo ugovore, dajejo izjave in navajajo dejstva. Tudi glede na 3. odstavek 205. člena ZD lahko dediči podajo izjavo do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Določba 1. odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD o nedovoljenosti navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov tako v zapuščinskem postopku ne pride v poštev.
Če upnik v več združenih zadevah v pritožbi zatrjuje, da ima na določenih nepremičninah solastninsko pravico, je treba pritožbo obravnavati tudi kot ugovor tretjega.
odpravnina - osnova za odmero - invalidnost - nadomestilo
Tožnica, ki je po ugotovljeni invalidnosti prejemala nadomestilo zaradi nižje plače na drugem ustreznem delu, je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti upravičena do odpravnine, pri izračunu katere je potrebno upoštevati tako dejansko prejeto plačo kot nadomestilo plače.
Druga toženka pravilno smiselno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo v tem primeru uporabiti določbo 215. člena ZPP, ki določa, da če sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi abstraktno dokazno breme, namreč prevali konkretno procesno breme na drugo stranko, ki se bo trudila z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza. Če ji to uspe, se žogica konkretnega procesnega dokaznega bremena vrne stranki, ki nosi abstraktno dokazno breme. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sta toženki glede na oceno izvedenke, da je bila oprema in nega otroka ustrezna, in ob oceni sodišča prve stopnje, da pri neposredni negi medicinske sestre ni prišlo do poškodbe, bi bil pravilen nadaljnji sklep, da sta procesno dokazno breme prenesli nazaj na tožnike. Zato je pravilna odločitev, da dejstvo, da ni bilo mogoče ugotoviti, zakaj je prišlo do poškodbe, ne gre v škodo toženkama, ampak tožnikom. Pravilna je zato ugotovitev, da tožniki niso uspeli dokazati, da je poslabšanje zdravja prve tožnice posledica nepravilnega (nestrokovnega) ravnanja osebja prve toženke.
invalidska pokojnina – priznanje pravice – izplačevanje
Tožnica je kot invalid I. kategorije invalidnosti pravico do invalidske pokojnine pridobila z dnem nastanka invalidnosti, izplačevati pa se ji bo začela od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
ZNP člen 37, 119, 37, 119. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 49, 49/1, 69, 49, 49/1, 69.
razdelitev solastnih nepremičnin - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - predhodno vprašanje - prekinitev postopka
Predlagateljica bo pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet delitve, šele z vpisom v zemljiško knjigo in šele tedaj bo mogoče odločati o njenem predlogu za delitev nepremičnin, kajti šele tedaj bo kot solastnica pridobila pravico iz 69. člena SPZ.
motenje posesti - samovoljno spreminjanje posestnega stanja - sprememba posestnega stanja - poseg v razmerje posestnika do stvari - animus turbandi
Posestno varstvo je stvarnopravno varstvo in je kot tako namenjeno varovanju razmerij med ljudmi glede stvari.
Vznemirjanje oziroma motenje posestnika v posesti mora vsebovati ravnanja, s katerimi se dejanska oblast posestnika nad stvarjo omejuje, ovira ali se ji nasprotuje.
ZZK-1 člen 125, 148, 200, 200/1, 125, 148, 200, 200/1.
pomotni vpis - poprava pomotnega vpisa - poprava pomotnega vpisa po uradni dolžnosti - odločanje v mejah predloga za vpis - odločanje v mejah zahtevka za vpis - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na podlagi tega člena (200 ZZK-1) je zemljiškoknjižna referentka izdala sklep, s katerim je popravila vpis v zemljiški knjigi tako, da imata na 1/6 parc. št. 279/18 lastninsko pravico B. in S. Š.. Tako ne drži pritožbeni očitek, da ZZK-1 ne omogoča poprave pomotnega vpisa po uradni dolžnosti. V zvezi s pritožbenim očitkom, da niti zemljiškoknjižna referentka niti zemljiškoknjižna sodnica v obrazložitvi svojih sklepov nista navedli te pravne podlage, pa pritožbeno sodišče poudarja, da takšna opustitev ne pomeni bistvene kršitve zemljiškoknjižnega postopka ter tako ne more vplivati na pravilnost ali zakonitost izpodbijanega sklepa. Ker je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na pravilno zakonsko podlago, čeprav implicitno, in ker je obrazložitev izpodbijanega sklepa pravilna in izčrpna, se ni mogoče strinjati, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo pravne varnosti ter načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Sodišče na podlagi 125. čl. ZZK-1 odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Prvostopenjsko sodišče tako ni moglo po uradni dolžnosti opraviti vpisa lastninske pravice na parc. št. 279/18. Prav tako tega ni moglo storiti v postopku, začetemu po uradni dolžnosti zaradi pomotnega vpisa, a fortiori pa to velja za pritožbeno sodišče.
Odločanje o lastninski pravici na omenjeni parceli in posledično o dovolitvi vpisa le-te v zemljiško knjigo v tem postopku pa presega zakonsko določene meje odločanja o zahtevku oziroma odločanja o zakonitosti in pravilnosti sklepa o popravi pomotnega vpisa.
ZNP člen 168, 168/2, 169, 169/2, 168, 168/2, 169, 169/2. ZS člen 99, 99-2, 99, 99-2. OZ člen 302, 302/1, 303, 303/1, 303/2, 304, 304/1, 302, 302/1, 303, 303/1, 303/2, 304, 304/1.
sodni depozit - položitev stvari - stvarna pristojnost
Za sprejem sodnega depozita in odločanja o predlogu za položitev stvari so stvarno pristojna sodišča, ki odločajo v nepravdnem postopku, torej okrajna sodišča.