izvršilni stroški - subjektivni rok - zahteva za povračilo stroškov - objektivni rok - razlaga objektivnega roka
V izvršilnem postopku je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višini (subjektivni rok), najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku (objektivni rok). Slednji pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek končan ali ustavljen, vendar pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da upnik izve za stroške ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.
ZDR člen 130, 130/1. ZPP člen 311, 311/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 50, 50/2.
povračilo stroškov prehrane med delom – dietna prehrana – bodoče terjatve
Tožnica je upravičena do povračila stroškov prehrane med delom, saj je dokazala, da ima zdravstvene težave, o katerih je toženo stranko obvestila in da zanjo ustrezna dietna prehrana ni zagotovljena.
Tožbeni zahtevek pa ni utemeljen v delu, v katerem se nanaša na bodoče, še ne zapadlo povračilo stroškov prehrane. Sodišče lahko naloži toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.
odškodnina - poškodba pri delu - nepremoženjska škoda - skaženost
Kljub ugotovitvi sodnega izvedenca, da je po škodnem dogodku ostala brazgotina, ki predstavlja le estetski defekt, je tožnica upravičena do denarne odškodnine zaradi skaženosti v višini 500,00 EUR. Takšna odškodnina je glede na ugotovljeno dejansko stanje (brazgotina sicer z medicinskega vidika ne predstavlja skaženosti, vendar tožnico moti in vpliva na njeno duševno ravnovesje) ustrezna tako po objektivnih (glede na spremembo zunanjosti, opaznost, obseg, možnosti zakrivanja skaženosti, spol in starost oškodovanca) kot po subjektivnih merilih (glede na vpliv objektivnih dejstev, navedenih zgoraj, na psihično zdravje oškodovanca).
razveza zakonske zveze - preživljanje zakonca po razvezi
Ob takšnih dejstvih je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica nima sredstev za življenje in nima možnosti za kakršnokoli pridobivanje dohodkov, zato so podani pogoji za prisojo preživnine iz 81. člena ZZZDR izpolnjeni.
zaseg predmetov - odredba - ugovor - pravno sredstvo - pravica do pritožbe
Sodišče lahko na ugovor prizadetega odredi vrnitev zaseženega predmeta, če odvzem predmetov ni po zakonu obvezen. Tega ugovora ni mogoče šteti kot pravno sredstvo, temveč kot predlog. Zakon predvideva torej le sprejem pozitivne odločitve, v obliki odredbe, ne predvideva pa, da v primeru neutemeljenosti „ugovora“ sodišče ugovor s sklepom zavrne. Zato bi v slednjem primeru bilo pravilno, če bi sodišče prizadetemu poslalo obvestilo ali dopis, da „ugovoru“ sodišče ne bo ugodilo. Če kljub temu to stori v obliki sklepa, ima takšen sklep naravo dopisa, zoper dopise in obvestila sodišča pa ni dopustna pritožba.
Nenazadnje gre pri zasegu predmetov za začasen ukrep, ki velja do izdaje sodbe o prekršku, s katero sodišče odloči tudi o odvzemu predmetov. Zoper odločitev o odvzemu predmetov pa se lahko poleg obdolženca in predlagatelja postopka pritoži tudi prizadeti lastnik (čl. 150/4 ZP-1). Prav tako je zaseg predmetov nujen ukrep in bi odločanje o zavrnitvi ugovora prizadetega s sklepom in dopustitvijo pritožbe, po nepotrebnem podaljševalo postopek o prekršku, ki bi moral zaradi odrejenega zasega predmetov biti še hitrejši kot običajno.
Zakonska zveza, ki temelji na svobodni odločitvi moškega in ženske o sklenitvi zakonske zveze se lahko razveže, če preneha le pri enem izmed zakoncev čustvena navezanost, vzajemno spoštovanje in razumevanje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Razlog za odpoved je nastal tisti trenutek, ko je tožnica v letu 1994 predložila ponarejeno diplomo. Ker v tem času novi ZDR še ni veljal, ji tožena stranka zaradi opisane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja ni zakonito izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL0055563
ZASP člen 5, 15, 5, 15. ZPP člen 199, 199. ZIL-1 člen 39, 39/2, 39, 39/2.
stranska intervencija - vstop v pravdo - intervencijski interes - ničnost modela - varstvo avtorske pravice
Predlagatelj ima kot oblikovalec spornih profilov vse pravne možnosti uveljavljati zahtevek za plačilo nadomestila od tožene stranke po ZASP in po ZPILDR. Na njegov pravni položaj sploh ne more vplivati odločitev o tožbenem zahtevku v tem sporu na ugotovitev ničnosti modela.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM0020632
KZ člen 215, 215/5, 215, 215/5. ZKP člen 15, 105, 105/2, 340, 340/2, 386, 15, 105, 105/2, 340, 340/2, 386.
zatajitev - nedovoljen dokaz - odvzem premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - pravica do obrambe
Ko je prvostopenjsko sodišče kot dokaz uporabilo video posnetek, ki ni namenjen odkrivanju kaznivega dejanja, pač pa zaščiti določenega objekta, ni uporabilo nedovoljenega dokaza. Zato ga je po načelu proste presoje dokazov smelo uporabiti kot dokaz in ga oceniti tako kot vse druge dokaze. Po vsem obrazloženem je pritožbeno sodišče povsem prepričano, da obdolžencu niso bile kršene določbe kazenskega postopka, kot tudi ne ustavne določbe, zaradi česar je njegova pritožba v tej smeri povsem brez osnove.
protipravno ravnanje državnega organa - odškodninska odgovornost države - vzročna zveza - pravno priznana premoženjska škoda - zaslužek od dela na črno
V konkretnem primeru je s strani tožeče stranke uveljavljana premoženjska škoda tudi pravno priznana škoda, in sicer ne glede na to, da izgubljeni zaslužek (dobiček) nima zakonite podlage. Tudi izguba zaslužka od dela na črno (oziroma od prepovedanega dela glede na izostanek ladijskega mednarodnega spričevala) se v skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča z dne 27.6.1989 šteje za pravno priznano škodo.
ZIZ člen 43, 43/2, 61, 62, 62/2. ZPP člen 337, 337/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine – ugovor dolžnika – umik predloga za izvršbo – pritožbene novote
Vse ostalo, kar dolžnik sedaj navaja v pritožbi, presega navedbe v ugovoru in predstavlja nedopustne pritožbene novote, ki jih ni mogoče upoštevati (1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).
ZOR člen 337, 337. ZPP člen 195, 199, 199/1, 343, 343/1, 195, 199, 199/1, 343, 343/1.
navadno sosporništvo - stranska intervencija - dopustnost pritožbe - pravni interes za pritožbo - predpravdno pobotanje
Ker gre za dve ločeni procesni razmerji, ki se skupno obravnavata zgolj po odločitvi tožnika, prvotoženec s položaja sospornika ne more posegati v procesno razmerja med tožnikom in drugotožencem. V to procesno razmerje bi lahko vstopil samo kot stranski intervenient.
Pravilna je opredelitev sodišča prve stopnje, da tožnikova bolezen ne predstavlja takšne nepremagljive ovire po čl. 383 ZOR, ki bi povzročila zadržanje stanovanja.
izvršba na podlagi verodostojne listine – utemeljenost dolžnikovega ugovora – prosta presoja dokazov
Stališču pritožbe, da bi moral v dokaz svojih trditev predložiti prodajno pogodbo, ni mogoče pritrditi. V našem pravnem sistemu velja načelo proste dokazne ocene.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javna dela - zagovor - pisna obdolžitev
Tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je utemeljen, ker tožena stranka tožnika pred odpovedjo ni seznanila s svojimi očitki niti ga ni povabila na zagovor (in niso bile podane okoliščine, v primeru katerih delodajalcu zagovora ni potrebno omogočiti). Skladno z določbo 2. odstavka 83. člena ZDR bi namreč morala ravnati, četudi je šlo za pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del.
Predlog za obnovo postopka, ki ga vloži delavec (ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita) sam, je potrebno zavreči, saj gre za izredno pravno sredstvo, v katerem je obvezno zastopanje po odvetniku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sistemizacija delovnih mest - javni zavod na področju kulture
Ker tožena stranka delovnega mesta, za katero je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas po določbi 46. člena ZUJIK (zaradi posebne narave dela na področju umetniške oziroma druge kulturne dejavnosti), ni določila s sistemizacijo, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito.
ZDR člen 130, 130. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 69, 69/3, 69, 69/3.
stroški prehrane - denarno povračilo - dieta
Tožena stranka je tožniku zagotovila ustrezno dietno prehrano, zaradi česar do povračila stroškov za prehrano ni upravičena.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 52, 52/1, 52/1-3, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - začasno povečan obseg dela
Ker se je delovno razmerje tožnice podaljševalo nepretrgoma skoraj dvanajst let, ne gre za začasno povečan obseg dela, ampak za stalno in konstantno potrebo po delu in je tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, utemeljen.
ZPIZ/92 člen 43, 43/1, 46, 46/4, 185, 185/3, 185/4. OZ člen 190, 190/3.
pokojninska osnova – plača – dodatek k plači – nova odmera pokojnine – vračilo prispevkov
Za izračun pokojninske osnove se upošteva plača, ki jo je zavarovanec prejel na podlagi dela, ne pa prejemki, izplačani delavcem mimo meril in osnov, ki sicer veljajo za določitev plač. Takšen prejemek je tudi tako imenovani dodatek za redoljubnost, zaradi česar ga toženec pri izračunu pokojninske osnove utemeljeno ni upošteval.