ZPIZ/92 člen 43, 43/1, 46, 46/4, 185, 185/3, 185/4. OZ člen 190, 190/3.
pokojninska osnova – plača – dodatek k plači – nova odmera pokojnine – vračilo prispevkov
Za izračun pokojninske osnove se upošteva plača, ki jo je zavarovanec prejel na podlagi dela, ne pa prejemki, izplačani delavcem mimo meril in osnov, ki sicer veljajo za določitev plač. Takšen prejemek je tudi tako imenovani dodatek za redoljubnost, zaradi česar ga toženec pri izračunu pokojninske osnove utemeljeno ni upošteval.
izvršba na podlagi verodostojne listine – utemeljenost dolžnikovega ugovora – prosta presoja dokazov
Stališču pritožbe, da bi moral v dokaz svojih trditev predložiti prodajno pogodbo, ni mogoče pritrditi. V našem pravnem sistemu velja načelo proste dokazne ocene.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM0020632
KZ člen 215, 215/5, 215, 215/5. ZKP člen 15, 105, 105/2, 340, 340/2, 386, 15, 105, 105/2, 340, 340/2, 386.
zatajitev - nedovoljen dokaz - odvzem premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - pravica do obrambe
Ko je prvostopenjsko sodišče kot dokaz uporabilo video posnetek, ki ni namenjen odkrivanju kaznivega dejanja, pač pa zaščiti določenega objekta, ni uporabilo nedovoljenega dokaza. Zato ga je po načelu proste presoje dokazov smelo uporabiti kot dokaz in ga oceniti tako kot vse druge dokaze. Po vsem obrazloženem je pritožbeno sodišče povsem prepričano, da obdolžencu niso bile kršene določbe kazenskega postopka, kot tudi ne ustavne določbe, zaradi česar je njegova pritožba v tej smeri povsem brez osnove.
Verjetnost obstoja terjatve se presoja po materialnopravnih kriterijih (npr. zakon, pogodba itd.) in na verjetnost terjatve ne morejo vplivati ev. procesni ugovori glede obstoja procesnih predpostavk, npr. ugovor prepozno vložene tožbe (prekluzija).
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 325, 325/1, 325, 325/1.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe - nepremoženjska škoda - predpostavke odškodninske odgovornosti - očitna računska napaka
Sodišče prve stopnje ni odločalo o modificiranem tožbenem zahtevku, temveč le o prvotno postavljenem tožbenem zahtevku. Kljub temu pa sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb procesnega prava, temveč o delu zahtevka nad prvotno uveljavljenim ni odločilo, kar pomeni, da je pritožbo v obsegu modificiranega tožbenega zahtevka šteti kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe v skladu s prvim odstavkom 325. člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2. ZOR člen 279, 279/1, 279/3.
zakonske zamudne obresti – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Glede obrestovanja dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nastalih pred uveljavitvijo ZPIZ-1 (1. 1. 2000), je potrebno upoštevati določbo 3. odstavka 279. člena ZOR, po kateri od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Tožnice, ki so zamudne obresti od družinske pokojnine uveljavljale šele v letu 2002, zato niso upravičene do plačila zamudnih obresti od zneskov družinske pokojnine za čas do 31. 12. 1999. Za zneske neizplačane družinske pokojnine, zapadle v plačilo po 1. 1. 2000, pa je podlaga za odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti v 2. odstavku 276. člena ZPIZ-1.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8. EKČP člen 6.
izvedensko mnenje - snemanje izdelave izvedenskega mnenja - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do kontradiktornega postopka v postopku izdelave izvedenskega mnenja - predlog za snemanje izdelave izvedenskega mnenja
Zahteve EKČP (med katerimi je tudi pravica do kontradiktornega postopka) se nanašajo le na postopek pred sodiščem, zato jih je mogoče prenesti na postopek izdelave izvedenskega mnenja le, v kolikor ta glede na okoliščine primera nadomesti prvega (podobno sklep II Ips 772/2005 z dne 9. 2. 2006). Prav v teh posebnih okoliščinah leži odločilno stališče (ratio decidendi) zadeve Mantovanelli, kjer je izvedenec proučeval dejstva, pomembna za vprašanje vzročne zveze, in pri tem opravil pogovore z mnogimi zdravniki, ki bi jih sicer moralo zaslišati sodišče. Zadeva, v kateri je bil izdan izpodbijani sklep, je bistveno drugačna: izvedenki je bilo naloženo, naj ugotovi tožničine duševne bolečine, in sicer na podlagi dokumentacije v spisu ter razgovora s tožnico. Ker bo slednja brez težav lahko vplivala na nastanek izvedeniškega mnenja tudi brez snemenja celotnega postopka z video kamero, ji sodišče prve stopnje z zavrnitvijo njenega (tudi sicer zakonsko nepredvidenega) predloga ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP), niti ni zagrešilo kakšne druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. odst. 339. čl. ZPP).
ZSV člen 1, 1/1, 1/1, 1, 1/1, 1. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5a, 7/11-5b, 7, 7/1, 7/1-5a, 7/11-5b. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 1, 2, 2/1.
pristojnost - upravni odbor - plačilo storitev institucionalnega varstva
Spor o tem, kdo je zavezanec za plačilo institucionalnega varstva upravičenca, ni socialni spor, ker ne gre za spor med upravičencem do socialnovarstvene storitve in nosilcem javnih pooblastil, ampak za spor med zavezanci za plačilo socialnovarstvene storitve in nosilcem javnih pooblastil. V teh sporih je zato stvarno pristojno za odločanje Upravno sodišče RS.
Gre za darilno pogodbo, ki je neodplačna pogodba in pri teh pogodbah je nagib tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo, tako da je s tem nagib postal del pravne podlage darilne pogodbe. Če ni pravne podlage, je pogodba nična, če pa je zaradi pozneje nastalih okoliščin pravna podlaga odpadla, je s tem pravni posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti (4. odst. 210. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, ki se v tem postopku uporablja na podlagi 1060. čl. Obligacijskega zakonika – OZ).
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066631
SPZ člen 48, 48/1, 67, 67/2, 67/5. ZTLR člen 15, 15/2, 15/4. ZOR člen 214, 220, 226. OZ člen 193, 199, 204. ZPP člen 212, 213, 337, 337/1.
povečanje vrednosti nepremičnine – upravljanje s stvarjo v solastnini – posli rednega upravljanja – posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja – soglasje solastnikov – poslovodstvo brez naročila – gestija – opravljanje tujih poslov kljub prepovedi – nujna gestija – koristna gestija – uporaba nepremičnine – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – nova dejstva v pritožbi – nedovoljene pritožbene novote – povrnitev vlaganj v nepremičnino – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – neupravičena pridobitev – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Za posle rednega upravljanja je potrebno soglasje solastnikov, katerih deli sestavljajo skupaj več kot polovico njene vrednosti. Za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja je potrebno soglasje vseh solastnikov. Ne glede na naravo posla, ki ga je tožnik opravil, je očitno, da zanj ni imel potrebnega soglasja, saj je njegov solastniški delež na vseh nepremičninah manjši od polovice.
Ob takšnem dejanskem stanju je vlaganja tožnika v nepremičnine pravno opredeliti kot poslovodjo brez naročila oziroma gestijo, ki je urejena v določbah 220. do 228. člena ZOR oziroma v določbah 199. do 206. člena OZ. Za razmerja med pravdnimi strankami veljajo določbe obeh zakonov, saj so nekatera nastala v času veljavnosti enega in nekatera v času drugega zakona. Navedeno pa niti ni pomembno, saj se relevantne določbe obeh zakonov prekrivajo.
Kljub prepovedi toženih strank ne gre za prepovedano gestijo, saj je posel tožnika le deloma tuj. Prepoved opraviti svoj posel je v nasprotju z zakonom.
Gestija je dopustna, če bi sicer nastala škoda (nujna gestija) ali če bi bila zamujena očitna korist (koristna gestija). Naloga sodišča prve stopnje je, da ugotovi, ali so bila vlaganja tožnika nujna ali koristna. Pri presoji koristnosti je odločilna osebna korist toženih strank.
ultra alterum tantum - omejitev teka obresti - glavnica - vsota obresti
V matematični enačbi ultra alterum tantum predstavlja glavnico nominalni znesek v skladu z načelom denarnega nominalizma in ne valorizirana glavnica. Obresti v tej enačbi pa so vse zapadle in neplačane obresti – ne glede na to, ali so nastale pred 1.1.2002 ali po njem.
subjektivni rok - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - seznanitev s kršitvijo
Dejanski stan očitanih kršitev je različen, tako je treba za vsako posebej ugotoviti, kdaj se je tožena stranka seznanila z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker pa je med seznanitvijo z zadnjo očitano kršitvijo in podajo odpovedi minilo več kot petnajst dni, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ZNP člen 37, 37. SPZ člen 88, 89, 89/3, 88, 89, 89/3.
nujna pot - uporaba služeče nepremičnine - primerno nadomestilo za nujno pot
Ustanovljena nujna pot ne bo onemogočala ali znatno ovirala uporabe služeče nepremičnine tudi zato, ker je nujna pot ustanovljena samo na delu te nepremičnine, le ob njenem skrajnem vzhodnem robu, ob meji s sosednjimi parcelami in v širini 2,5 m ter v dolžini 38 m, v skupni površini 95 m2, tako da ostane neobremenjena v površini 108 m2. Ker je služeča nepremičnina že sedaj po vrsti rabe pot, se tako dejansko ne bo spremenila njena uporaba
Nadomestilo za nujno pot, ki obsega 95 m2, pri celotni površini parcele 203 m2, ne more biti tolikšno, kot znaša tržna vrednost celotne parcele. Zaradi nujne poti tudi ne bo celotna parc. št. 161/1 vl. št. ... k.o. ... brez vrednosti, saj nasprotna udeleženca ostajata njena lastnika in bosta pot tudi sama uporabljala.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 165, 165/1, 154, 154/1, 154/2, 165, 165/1. OZ člen 179, 179.
nepremoženjska škoda - poškodba vratnega dela hrbtenice (nihajna poškodba) - degenerativne spremembe - vzročna zveza - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik - odmera odškodnine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - obrazložitev pritožbe - pravdni stroški
Pri začetnih degenerativnih spremembah vratne hrbtenice je sama nezgoda sprožilni dogodek, zaradi česar se lahko že pri razmeroma nežni nihajni poškodbi pojavijo dolgotrajnejše težave, ki so v bistvu posledica že navedenih začetnih degenerativnih sprememb vratne hrbtenice. To pomeni, da so tožničine težave (bolečine v vratnem delu hrbtenice v prisilni legi in omejena gibljivost te) v vzročni zvezi z v obravnavanem škodnem dogodku utrpelo telesno poškodbo, s tem pa je podan tudi temelj za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Dodatek za stalnost kot sestavni del plače ne predstavlja čiste denarne terjatve, katero bi bilo mogoče uveljavljati z neposredno tožbo pred delovnim sodiščem, saj gre za pravico, o kateri delodajalec odloči z odločbo. Ker je tožnikova odločba, s katero je bila določena njegova pravica do dodatka za stalnost, dokončna in pravnomočna, je tožbo potrebno zavreči.
ZSDP člen 73, 73/1, 73/3, 73/3-9, 73/3-9, 73/3, 73/1, 73. ZDoh-1 člen 35, 35/1, 43, 43/1, 35, 35/1, 43, 43/1. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 29, 35, 29, 35.
otroški dodatek
Pri izračunu dohodka iz dejavnosti samostojnega ustvarjalca na področju kulture je potrebno upoštevati, da se obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavarovanca in ki jih zavarovanec plačuje skladno s posebnimi predpisi, priznajo kot odhodek, medtem ko se prispevki, ki jih za samostojne ustvarjalce na področju kulture plača RS, skladno z 9. točko tretjega odstavka 73. člena ZSDP, upoštevajo med bruto dohodke kot transferni dohodki.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu – ponovno odločanje o odrejenem ukrepu – ustavitev izvrševanja varnostnega ukrepa
Izhajajoč iz določbe 2. odst. 64. čl. KZ ima sodišče v postopku ponovnega odločanja o odrejenem ukrepu na izbiro le dvoje odločitev, in sicer, da ugotovi, da je izvajanje ukrepa še potrebno ali pa, če ugotovi, da ni več potrebno, da izvrševanje v takem primeru ustavi. Ustavitev pa glede na zakonsko določbo ni vezana na kakršenkoli pogoj ali drugo obliko zdravljenja, pa četudi bi le-ta bila v korist obdolženca kot je to v danem primeru.
tožba – sestavine tožbe – nepopolna vloga – sklep o popravi oziroma dopolnitvi vloge – zavrženje vloge
Ker je tožnik v tožbi navedel določen zahtevek glede glavne in stranskih terjatev ter dejstva, na katera zahtevek opira, in predlagal dokaze za ugotavljanje teh dejstev, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa, s katerim ga je pozvalo na popravo oziroma dopolnitev tožbe. Iz tega razloga dejstvo, da tožnik tožbe ni popravil oziroma dopolnil, ne more privesti do zavrženja tožbe.