izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – retroaktivna uporaba zakona
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR zaradi predložitve ponarejenega oz. neverodostojnega spričevala o pridobljeni strokovni izobrazbi, do česar je prišlo v letu 1996, ni zakonita, saj je ZDR začel veljati šele kasneje, to je 1. 1. 2003
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
izvedensko mnenje - pravica
Toženec ima načeloma prav, da ima stranka pravico sodelovati v postopku dokazovanja z izvedencem, kar zajema tudi pravico biti navzoč na ogledu, ki ga opravi izvedenec. Toda za presojo, ali je bila z opustitvijo vabljenja toženca na izvedenčev ogled kršena njegova pravica do izjave oziroma do sodelovanja v postopku, je pomembno, ali mu je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje dana možnost obravnavati izvedensko mnenje in z njim polemizirati. To možnost je toženec imel, saj mu je bilo pisno izvedensko mnenje vročeno in je nanj podal pisne pripombe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javna dela - zagovor - pisna obdolžitev
Tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je utemeljen, ker tožena stranka tožnika pred odpovedjo ni seznanila s svojimi očitki niti ga ni povabila na zagovor (in niso bile podane okoliščine, v primeru katerih delodajalcu zagovora ni potrebno omogočiti). Skladno z določbo 2. odstavka 83. člena ZDR bi namreč morala ravnati, četudi je šlo za pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala znotraj petnajstdnevnega subjektivnega roka od zagovora, saj se je šele tedaj seznanila s tem, da tožnica za sporno obdobje, ko na delo ni prihajala, ni imela zdravniškega potrdila o začasni zadržanosti z dela zaradi boleznim oziroma kakšnega drugega razloga, ki bi njeno ravnanje opravičeval.
URS člen 14, 14. ZPP člen 212, 212. OZ člen 131, 131/1, 135, 147, 147/2, 131, 131/1, 135, 147, 147/2. ZDR člen 6, 6/4, 6, 6/4.
nepremoženjska škoda zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi - diskriminatorno ravnanje in šikaniranje na delovnem mestu - krivdna odgovornost - dokazno breme glede hujših oblik krivde - naklep (dolus)
Glede hujših oblik krivde je dokazno breme na strani tistega, ki tako obliko krivde zatrjuje. V ZDR je v korist delavca, ki se sklicuje na prepoved diskriminacije, sicer posebej določeno, da je v tem primeru dokazno breme na strani delodajalca. Vendar v konkretni zadevi tega pravila ni bilo moč uporabiti, ker tožnica odškodnine ne zahteva od delodajalca, ampak neposredno od toženke kot fizične osebe.
motenje posesti - zadnje posestno stanje - ekonomski interes - soposest - pritožbena novota
Vprašanje morebitnega tožničinega predhodnega motilnega dejanja bi bilo pomembno samo, če bi bilo ugotovljeno, da je toženec imel (so)posest na sporni garaži in bi ga tožnica motila v posesti garaže ter, da od tedaj še ni pretekel rok, ki mu kot upravičencu zagotavlja sodno varstvo pred motenjem (trideset dni). Toženčevo sklicevanje na motilna ravnanja tožnice, ker bi naj bila storjena več kakor trideset dni pred obravnavanim motenjem, toženec pa zanje ni zahteval sodnega varstva, na predmetni postopek ni imelo nikakršnega vpliva.
ZSDP člen 73, 73/1, 73/3, 73/3-9, 73/3-9, 73/3, 73/1, 73. ZDoh-1 člen 35, 35/1, 43, 43/1, 35, 35/1, 43, 43/1. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 29, 35, 29, 35.
otroški dodatek
Pri izračunu dohodka iz dejavnosti samostojnega ustvarjalca na področju kulture je potrebno upoštevati, da se obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavarovanca in ki jih zavarovanec plačuje skladno s posebnimi predpisi, priznajo kot odhodek, medtem ko se prispevki, ki jih za samostojne ustvarjalce na področju kulture plača RS, skladno z 9. točko tretjega odstavka 73. člena ZSDP, upoštevajo med bruto dohodke kot transferni dohodki.
subjektivni rok - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - seznanitev s kršitvijo
Dejanski stan očitanih kršitev je različen, tako je treba za vsako posebej ugotoviti, kdaj se je tožena stranka seznanila z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker pa je med seznanitvijo z zadnjo očitano kršitvijo in podajo odpovedi minilo več kot petnajst dni, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu – ponovno odločanje o odrejenem ukrepu – ustavitev izvrševanja varnostnega ukrepa
Izhajajoč iz določbe 2. odst. 64. čl. KZ ima sodišče v postopku ponovnega odločanja o odrejenem ukrepu na izbiro le dvoje odločitev, in sicer, da ugotovi, da je izvajanje ukrepa še potrebno ali pa, če ugotovi, da ni več potrebno, da izvrševanje v takem primeru ustavi. Ustavitev pa glede na zakonsko določbo ni vezana na kakršenkoli pogoj ali drugo obliko zdravljenja, pa četudi bi le-ta bila v korist obdolženca kot je to v danem primeru.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 165, 165/1, 154, 154/1, 154/2, 165, 165/1. OZ člen 179, 179.
nepremoženjska škoda - poškodba vratnega dela hrbtenice (nihajna poškodba) - degenerativne spremembe - vzročna zveza - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik - odmera odškodnine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - obrazložitev pritožbe - pravdni stroški
Pri začetnih degenerativnih spremembah vratne hrbtenice je sama nezgoda sprožilni dogodek, zaradi česar se lahko že pri razmeroma nežni nihajni poškodbi pojavijo dolgotrajnejše težave, ki so v bistvu posledica že navedenih začetnih degenerativnih sprememb vratne hrbtenice. To pomeni, da so tožničine težave (bolečine v vratnem delu hrbtenice v prisilni legi in omejena gibljivost te) v vzročni zvezi z v obravnavanem škodnem dogodku utrpelo telesno poškodbo, s tem pa je podan tudi temelj za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 171, 171/1, 171/2, 179. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih premičnih gradbiščih člen 11.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na strehi – krivdna odgovornost – varno delo
Delo na strehi predstavlja nevarno dejavnost, za katero tožena stranka objektivno odgovarja, saj ni uspela dokazati, da ta dejavnost ni bila vzrok za nastalo škodo.
Tožnik bi sicer lahko opravljal delo na strehi tudi, če ne bi bil posebej usposobljen, pa bi mu nadrejeni delavec dal ustrezna navodila za varno delo. Ker tožena stranka za to ni poskrbela oziroma ker tožnika ni predhodno opozorila na nevarnosti, ker dela ni nadzorovala in ker ni zagotovila, da bi delavci uporabljali posebno varovalno opremo, je podana tudi krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel.
Verjetnost obstoja terjatve se presoja po materialnopravnih kriterijih (npr. zakon, pogodba itd.) in na verjetnost terjatve ne morejo vplivati ev. procesni ugovori glede obstoja procesnih predpostavk, npr. ugovor prepozno vložene tožbe (prekluzija).
tožba – sestavine tožbe – nepopolna vloga – sklep o popravi oziroma dopolnitvi vloge – zavrženje vloge
Ker je tožnik v tožbi navedel določen zahtevek glede glavne in stranskih terjatev ter dejstva, na katera zahtevek opira, in predlagal dokaze za ugotavljanje teh dejstev, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa, s katerim ga je pozvalo na popravo oziroma dopolnitev tožbe. Iz tega razloga dejstvo, da tožnik tožbe ni popravil oziroma dopolnil, ne more privesti do zavrženja tožbe.
ZZad člen 74, 74. ZPP člen 4, 5, 112/1, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 4, 5, 112/1, 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZZK-1 člen 243, 243.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - ugotovitvena in dajatvena tožba - namembnost zemljišč - načelo kontradiktornosti
Tožnica naj bi postala lastnica spornih nepremičnin že na podlagi uveljavitve ZZad. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo ima v tovrstnih primerih le pravno – tehnični značaj in nima značaja obvezne predpostavke za pridobitev lastninske pravice kot je to značilno za derivativni način pridobitve lastninske pravice. V primeru spora v zvezi z obstojem predpostavk za pridobitev lastninske pravice na podlagi ZZad zaradi pomanjkanja konstitutivnega učinka vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo zato izbrisna tožba v smislu 243. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 ni primerno sredstvo za ugotovitev lastništva nepremičnine in za zagotovitev vpisa lastninske pravice dejanskega lastnika v zemljiško knjigo. V primeru tovrstnega spora se namreč lahko le z ugotovitveno sodbo ugotovi na koga je lastninska pravica dejansko prešla.
S tem, ko je sodišče uporabilo kot podlago svoji odločitvi dokaz o katerem se toženka ni mogla izjasniti, je poleg relativnih kršitev (neupoštevanje načela neposrednosti izvajanja dokazov in kršitev določbe prvega odstavka 112. člena ZPP, po kateri se smejo obravnavati samo pravočasno predložene vloge in dokazi) tudi kršilo načelo kontradiktornosti, ki ima vedno za posledico razveljavitev s kršitvijo obremenjenega dela odločitve (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - identifikacija osebe v medijih - mediji - svoboda medijskega izražanja- začasna odredba - denarna kazen - določenost zahtevka - nullum crimen nulla poena sine legae certa - pasivna legitimacija - opustitev vročitve odgovora na ugovor
Oseba, ki je zaradi ravnanja drugih medijev že postala medijski lik, je lahko identificirana tudi s podatki, ki sicer identifikacije ne omogočajo.
Ne glede na to, da gre za varstvo konkretnega civilnopravnega razmerja, prepoved z zagroženo kaznijo ne sme biti v nasprotju z načelom določnosti iz kaznovalnega prava; vseeno pa velja, da je prožnost (elastičnost) pravila lahko zaradi varstva nasprotne stranke večja ter da je pravilo lahko pomensko bolj odprto (ter s tem nujno predmet kompleksnejše razlage v konkretnem primeru). Velja zahteva, da morata biti načelo nullum crimen nulla poena sine legae certa in načelo varstva ustavnih osebnostnih pravic ustrezno uravnoteženi.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost prodaje nepremičnine - trditve o nevarnosti za uveljavitev terjatve
Predlagatelj, ki ga zakon osvobaja dokazovanja nevarnosti bodoče uresničitve njegove terjatve, mora navesti dejstva in dokaze, ki opravičujejo uporabo določbe 3. odst. 271. člena ZIZ, torej zakaj upnik nima možnosti dokazati konkretnih ravnanj dolžnika, s katerim se izogiba bodočemu plačilu terjatve in zakaj začasna odredba dolžniku ne more škodovati. Trditve predlagatelja začasne odredbe ne zadoščajo za vzdržanje začasne odredbe v veljavi. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da dolžnik v nepremičnini, na katero meri začasna odredba, začasno živi in da je ne namerava prodati, zmotno sklepalo, da bi v primeru, če ne izda začasne odredbe, bilo vprašljivo poplačilo upnikove terjatve. Če je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v času izdaje začasne odredbe dolžnik ne namerava prodati svoje nepremičnine, ni potrebe, da se mu prepove nekaj, česar ne namerava storiti.
Dodatek za stalnost kot sestavni del plače ne predstavlja čiste denarne terjatve, katero bi bilo mogoče uveljavljati z neposredno tožbo pred delovnim sodiščem, saj gre za pravico, o kateri delodajalec odloči z odločbo. Ker je tožnikova odločba, s katero je bila določena njegova pravica do dodatka za stalnost, dokončna in pravnomočna, je tožbo potrebno zavreči.