pogajanja o priznanju krivde - pravna opredelitev dejanja - pogajanja o pravni opredelitvi dejanja
Odločitev, ali naj obdolženec prizna krivdo po obtožbi ali ne, je odvisna tudi od dogovorjene kazenske sankcije - ta pa mora biti dogovorjena v mejah kazenskega materialnopravnega pravila, na katerem temelji pravna opredelitev očitanega dejanja. Pogajanja o pravni opredelitvi dejanja (pravilu iura novit curia navkljub) zmotno sporočajo, da bo sodišče svojo odločitev o sprejemu sporazuma in s tem sodbo oprlo prav na dogovorjeno pravno opredelitev in s tem tudi na dogovorjeno sankcijo, ne da bi preverjalo pravilnost pravne opredelitve. V teh okoliščinah obdolženec ne more pravilno razumeti narave in posledic sporazuma o priznanju krivde, zlasti ne obsega sodne kontrole sklenjenega sporazuma. Tveganja, da bo sodišče drugače pravno opredelilo opisano ravnanje, stranki s sporazumom ne moreta odpraviti.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - družinska skupnost - nasilje v družini
Družinska skupnost med obsojencem in oškodovanko, ki sta bila v zakonski zvezi, je obstajala tudi še po tem, ko se je oškodovanka zaradi obsojenčevega nasilja iz njunega skupnega doma izselila.
Spravljanje v podrejen položaj je konkretizirano z navedbo, da se je v posledici nasilja oškodovanka počutila ponižano in je bila v strahu za svoje življenje, saj je vedela, da obsojenec poseduje orožje, v posledici česar se je izselila iz družinske hiše.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00047029
ZNP-1 člen 37. ZPP člen 17, 18, 18/3, 367c, 367c/2. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3, 8.
predlog za dopustitev revizije - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - uporaba prava EU - Bruseljska uredba IIa - spor iz družinskih razmerij - razveza zakonske zveze - pristojnost tujega sodišča - navezne okoliščine - pojem običajnega bivališča - stalnost prebivanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - odložitvena začasna odredba - pravnomočna odločitev o tožbi - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe - pomanjkanje pravnega interesa - zavrnitev pritožbe
Pritožnica izpodbija sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe, ki je bil izdan skupaj s sodbo, s katero je bilo tožbi, v zvezi s katero je bila predlagana izdaja začasne odredbe, ugodeno, odločba Ministrstva odpravljena in zadeva vrnjena Ministrstvu v ponoven postopek. Sodba je postala pravnomočna z njeno izdajo, saj zoper njo pritožba ni dovoljena. Začasna odredba v zvezi s tožbo, o kateri je že pravnomočno odločeno, pa po navedenem ni mogoča, zato je sodišče prve stopnje zahtevo za izdajo začasne odredbe pravilno zavrglo.
Glede ugovora, da bi moralo sodišče izdati začasno odredbo za čas od izdaje oziroma vročitve upravne odločbe pritožnici do pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje, pa Vrhovno sodišče dodaja, da so z odpravo upravne odločbe ex tunc prenehali (vsi) njeni pravni učinki. Pritožnica tako v tem pogledu nima pravnega interesa za pritožbo v obravnavani zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00047031
ZPŠOIRSP člen 11, 12, 23, 23/2, 23/3, 23/4, 28, 28/1. OZ člen 131, 169, 179. ZTuj člen 81, 81/2. ZUSDDD člen 1. ZOR člen 154, 190, 200. ZPP člen 216, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - kršitev pravic osebnosti - izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izguba zaposlitve - izguba pravice do denarne socialne pomoči - protipravnost - vzročna zveza - obročno plačilo - višina odškodnine - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga
ZPP člen 367a, 367a/1, 421, 421/4. ZZZDR člen 102, 105, 106.
dopuščena revizija - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - predodelitev - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka - psihični vpliv roditelja na otroka - odtujevanje otroka
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se mladoletni sin pravdnih strank ne predodeli v nadaljnjo varstvo, vzgojo in oskrbo tožnici.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - nepravdni postopek - izpodbijanje očetovstva - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dokazno podvajanje - združitev pravd v skupno obravnavanje - ugoditev predlogu
Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehten razlog je lahko tudi predvidena združitev pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči, vendar pa le izjemoma. Odločitev je odvisna od presoje, ali bi glede na določilo 300. člena ZPP z združitvijo bilo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka.
spor o krajevni pristojnosti - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - naslov dolžnika - Centralni register prebivalstva (CRP)
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ velja tudi za izvršilni postopek pravilo, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Med slednje pa ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih med postopkom s poizvedbami v centralnem registru prebivalstva, kot je to v konkretnem primeru. Za odločitev o krajevni pristojnosti je tako odločilen dolžnikov naslov, naveden v predlogu za izvršbo.
izredno pravno sredstvo - predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - zastopanje po odvetniku - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - predrugačen datum na pooblastilu - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče nima zakonskega pooblastila, da stranko, ki predloži pooblastilo s predrugačenim datumom, poziva na odpravo pomanjkljivosti. Odvetnikovo predrugačenje datuma na pooblastilu nima značaja formalne pomanjkljivosti, ki bi jo bilo mogoče odpraviti s pozivom na predložitev novega pooblastila.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - prometna nesreča - trditveno in dokazno breme - pravica do pravnega sredstva - pritožbena obravnava - zavrnitev predloga
spor o pristojnosti - gospodarski spor - premoženjskopravni spor - zbornica kot stranka - pravna oseba zasebnega prava
Tožnica kot zbornica ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Po vsebini spornega razmerja prav tako ne gre za spor iz 482., 483. ali 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o gospodarskih sporih (objektivni kriterij).
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98, 98/2, 101. OZ člen 360.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje investicije iz evropskega sklada - Evropska komisija - postopek javnega naročila - nadzor nad namensko porabo sredstev - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - regresna pravica - pravni temelj terjatve - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja - nepremagljive ovire - višina finančnega popravka - odločba Sodišča Evropske unije (SEU)
Podlaga za prenos finančnih popravkov v breme tožene stranke sta v konkretnem primeru tako pogodba o sofinanciranju kot tudi Uredba 1083/2006/ES v delu, v katerem ureja finančne popravke držav članic.
Institut zastaranja sili upnika k čimprejšnji uveljavitvi svojih pravic, razrešitvi spornega razmerja in s tem vzpostavitvi pravne varnosti, vendar se ga ne sme uporabljati pretogo, tako da upniku nalaga nesorazmerna bremena. V času, ko je tekel postopek pred Evropsko komisijo (EK) za izrek finančnega popravka državi članici - tožeči stranki, ni bilo razumno pričakovati, da bo tožeča stranka vnaprej, "na zalogo" zaradi pretnje zastaranja njene terjatve uveljavljala dotlej še negotov, po višini pa še sploh ne opredeljen znesek od upravičenca. To bi jo sililo v sodni postopek, katerega izid bi bil z vidika časa vložitve tožbe povsem negotov. Glede na okoliščine tega primera je čas postopka pred EK mogoče šteti za nepremagljive ovire iz 360. člena OZ.
V primerih, ko izhaja nepravilnost iz sfere upravičenca, ni videti prave podlage za razkorak ali prekvalificiranje finančne nepravilnosti, kot jo je ugotovila EK, v drugo. Čeprav Smernice glede meril in stopnje popravkov ostajajo na priporočilni ravni, namreč državi članici ne dajejo popolne diskrecije v razmerju do (končnega) upravičenca. Kot opozarja tožeča stranka v reviziji, je v skladu s to uredbo in Uredbo 1828/2006/ES država dolžna obveščati EK o ugotovljenih nepravilnostih, o možnostih izterjave ter sodnih in upravnih postopkih ter razlogih za opustitev postopkov izterjave. EK torej (upravičeno) pričakuje upoštevanje Smernic in z njimi določenih priporočenih meril in stopenj popravkov, razen če za odstop od njih obstojijo utemeljeni razlogi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik manjšega sodišča kot stranka v postopku - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Po oceni Vrhovnega sodišče bi okoliščina, da je eden od tožnikov sodnik in podpredsednik sodišča, v katerega organizacijsko spada stvarno pristojno sodišče, da imata sodišči poslovne prostore v isti stavbi in da se sodniki obeh sodišč med seboj dobro poznajo in dnevno srečujejo, pri nasprotni stranki in v javnosti vzbudila dvom v nepristranskost odločanja pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici.
ZGD-1 člen 32, 35, 38. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367.
predlog za dopustitev revizije - vknjižba lastninske pravice na dediče - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga