dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - kapitalizirane obresti - zavrženje revizije
V obravnavanem primeru znaša vrednost izpodbijanega dela glavnega zahtevka le 911.188 SIT (izpodbijanih 1,059.303 SIT minus 148.115 SIT kapitaliziranih obresti). Pomeni, da izpodbijani del pravnomočne sodbe ne presega navedenega zakonskega praga 1,000.000 SIT. Revizija je tako vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti, in je zato nedovoljena.
ZKP člen 439, 439/2, 362, 362/1, 368, 368/3, 339, 339/1.
skrajšani postopek - vabilo na glavno obravnavo - vsebina vabila - pritožba - pravni pouk o pravici do pritožbe - sodba brez obrazložitve - glavna obravnava - izvajanje dokazov - listine - branje listin
Pritožbo lahko stranke napovejo le po razglasitvi sodbe. Zato najave pritožbe pred izrekom sodbe ni mogoče šteti kot napoved pritožbe.
Če sodba v skladu z določbo 3. odstavka 368. člena ZKP nima obrazložitve, v postopku s pravnimi sredstvi ni mogoče ugotavljati pomanjkljivosti, ki bi sicer izhajale iz obrazložitve sodbe.
Ker je v 1. odstavku 339. člena ZKP predpisano, da se med drugim na glavni obravnavi preberejo listine, knjige in druga pisanja, ki se uporabijo kot dokaz, po presoji senata oziroma sodnika posameznika pa se sme njihova vsebina na kratko povedati, to pomeni, da le vpogled v take listine ne zadostuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22952
KZ člen 145, 145/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti - resna grožnja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za obstoj resne grožnje kot znaka kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ ni bistveno, ali je storilec grožnjo nameraval uresničiti oziroma kaj je z njo želel doseči.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Trditev, da ocena izvedenih dokazov ni popolna, pomeni uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej razloga, zaradi katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22992
URS člen 34.KZ člen 145, 145/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Posledica kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ se kaže v povzročitvi občutka ogroženosti osebe, pri čemer ni pomembno, ali je storilec grožnjo nameraval uresničiti.
URS člen 20, 20/2.ZKP člen 201, 201/1, 205, 205/2.
pripor - sklep o podaljšanju pripora - utemeljen sum - trajanje pripora
Ves čas postopka je treba sicer preizkušati danost pogojev za pripor, vendar pa sklicevanje na prejšnje odločitve in sklepe ni nedopustno pod dvema pogojema: da sta iz prejšnjih odločitev razvidna obstoj in presoja konkretnih okoliščin (na primer glede utemeljenosti suma, pripornega razloga), ki opravičujejo odreditev oziroma podaljšanje pripora, in če sodišče ugotovi, da takšne okoliščine še vedno obstajajo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko se zagovornik ne strinja z zaključki o obstoju utemeljenega suma, uveljavlja razlog zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23021
KZ člen 299, 299/2.ZKP člen 148, 148/2, 344, 344/1, 371, 371/1-9, 395, 395/1, 420, 420/2.
nadaljevano kaznivo dejanje - nasilništvo - čas storitve kaznivega dejanja - glavna obravnava - zaslišanje prič - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko je iz opisa kaznivega dejanja razvidno, da ga je obsojenec z več (izvršitvenimi) dejanji storil v času 3.6.1999 do 12.4.2003, ni mogoče trditi, da dejanje ni časovno določeno.
Zaradi preizkusa, dopolnitve ali razjasnitve pričine izpovedbe se ji sme predočiti tudi obvestilo, ki jo je v predkazenskem postopku na zahtevo policije podala na podlagi 2. odstavka 148. člena ZKP.
Zaradi premajhne natančnosti sodišča pri navedbi obtožnega akta v uvodu sodbe še ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
dokazovanje - izvedensko mnenje - dokazi - postopek z izvedencem - trditve o dejstvih - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje
Izvedensko mnenje, ki si ga stranka priskrbi pred pravdo, ni dokazna listina. Pomen za ugotovitev dejanskega stanja ima lahko le v primeru, če v to privoli nasprotna stranka.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke v postopku - predlog druge stranke za kaznovanje - sklepi procesnega vodstva
V določbah Zakona o pravdnem postopku ni podlage, da bi stranka lahko predlagala kaznovanje za žalitev v vlogi po 109. členu ZPP. Sodišče lahko kaznuje le po uradni dolžnosti, morebitni predlog stranke pa lahko upošteva le kot pobudo. Sodišče o predlogu ni dolžno odločati s pisnim sklepom.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - obličnost
Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta razsodili, da ni mogoče razvezati pogodbe o dosmrtnem preživljanju po tretjem odstavku 120. člena Zakona o dedovanju (ZD, Ur. l., št. 15/76 do 23/78 in RS, št. 13/94 do 67/2001), saj je toženec izpolnjeval svoje obveznosti, in da tožnica utemeljeno zahteva razvezo pogodbe po drugem odstavku 120. člena ZD, ker se je medsebojno razmerje tako omajalo, da skupno življenje ni več znosno.
ZKP člen 53, 53/2, 57, 371, 371/1-5, 372, 372/1-3.
predlog za kazenski pregon - umik predloga
Na umik predloga za pregon ni mogoče sklepati na podlagi konkludentnih dejanj in domnev. Prav tako je pravno neveljaven umik, če je bila izjava dana pod vplivom sile, grožnje ali drugega nedovoljenega sredstva. Pravnega učinka tudi nima obljuba oškodovanca obdolžencu, da bo umaknil predlog za pregon.
ZOR člen 192, 200. Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SRS člen 19, 19/2, 22, 30, 30/5, 143.ZPP člen 336, 336/1, 367, 367/2, 371, 377, 383.
telesne bolečine - strah - zavrženje revizije - višina denarne odškodnine - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi skaženosti - nepopolna revizija - povrnitev negmotne škode - odškodninska odgovornost države - ukrepanje policistov pri legitimiranju vinjene osebe - nesorazmernost uporabljenih ukrepov - dovoljenost revizije v odškodninskem sporu
Oseba brez dokumentov, ki je ob neupravičenem legitimiranju policistov zaradi vinjenosti govorila nerazločno in se upirala privedi na policijsko postajo, ni soodgovorna za škodo zaradi zloma noge, ki sta ji ga ob vklepanju povzročila policista.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženčeva pojasnila, zakaj ni izpolnil svojih obveznosti do oškodovanca, s čimer smiselno zanika storitev kaznivega dejanja, pomenijo izpodbijanje dejanskega stanja, zaradi katerega po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti.
pripor - ponovitvena nevarnost - sklep o odreditvi pripora
Motivi za storitev kaznivih dejanj zoper premoženja so praviloma enaki motivu, ki vodi storilce kaznivega dejanja prepovedanega prometa z mamili, namreč koristoljubnost. Zato je zmotna trditev, da sodišče za utemeljitev ponovitvene nevarnosti ne bi smelo upoštevati prejšnjih obsodb in tekočih kazenskih postopkov, ker da gre za povsem drugačna kazniva dejanja.