dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - regresni zahtevki delavcev - zavrženje revizije
Kadar jamstveni in preživninski sklad RS uveljavlja regres za plačila obveznosti delavcem stečajnega dolžnika, se pri ugotavljanju dovoljenosti revizije vrednost spornega predmeta presoja po vrednosti plačila vsakemu delavcu posebej.
ZOR člen 177, 186, 192.URS člen 14, 22. OZ. ZPOMZO-A.
deljena odgovornost - nesreča pri delu - vzročna zveza - retrospektivna analiza vzročnosti - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ on ZPOMZO-A - pravno mnenje
Poudarjanje okoliščine, da do nesreče ne bi prišlo, če tožnika pri strojnem dvigovanju okvira ne bi "prijelo" za rokav, pomeni retrospektivno analizo vzročnosti, ki praviloma ne predstavlja pravilnega pristopa k ugotavljanju oškodovančevega prispevka k nastanku škode.
brezplačna pravna pomoč - osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči - razrešitev postavljenega odvetnika
Ob ugotovitvi, da so razlogi, zaradi katerih odvetnik zahteva razrešitev na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči, je razrešitev postavljenega odvetnika utemeljena.
glavna obravnava - sprememba obtožbe - nedovoljeni dokazi - zagovor - pravni pouk obdolžencu - izvajanje dokazov - priče - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odločbi senata - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kolikor zagovorniki zanikajo, da je bil obsojenčev zagovor pred preiskovalnim sodnikom odraz njegove svobodne volje, v nasprotju z zakonom (2. odstavek 420. člena ZKP) izpodbijajo dejansko stanje pravnomočne sodbe, saj nižji sodišči na podlagi okoliščin, v katerih je potekalo zaslišanje, tega ne ugotavljata.
Čeprav v zapisniku o obsojenčevem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom ni zabeležena njegova izjava, da se bo zagovarjal sam, pa iz dejstva, da je po pravilnem pravnem pouku o pravici do zagovornika izjavil, "da je opozorila in očitek razumel in da se bo zagovarjal", smiselno izhaja, da je pristal na zaslišanje brez zagovornika. Zato je njegov zagovor dovoljen dokaz.
ZUS člen 62, 75, 75/3.OZ člen 147, 147/1.URS člen 23.
ustava - kršitev ustavnih pravic - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - povrnitev škode - pravila odškodninskega prava - pasivna legitimacija
Za povrnitev škode zaradi kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, veljajo pravila odškodninskega prava. Pasivno legitimirana je zato Republika Slovenija.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22944
KZ člen 182, 183.ZKP člen 420, 420/2.
nadaljevano kaznivo dejanje - osebna kazniva dejanja - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Uporaba konstrukcije nadaljevanega kaznivega je v primeru osebnostnih kaznivih dejanj oziroma kaznivih dejanj, ki pomenijo napad na osebnostne pravice oziroma vrednote različnih oseb, praviloma izključena. V takšnih primerih gre praviloma za toliko kaznivih dejanj, kolikor je žrtev oziroma oškodovancev kaznivih dejanj.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi nestrinjanja z odmero kazni ter zavzemanja za njeno znižanje.
urejanje stikov z otrokom - izločitev uradne osebe - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če je bila vložena zahteva za izločitev uradne osebe, bila pa je izdana začasna odločba, potem zahteva za izločitev ne more biti zavržena z utemeljitvijo, da je postopek že končan.
začasno uporabno dovoljenje - pravica do pritožbe - stranski udeleženec
Osebe, ki so kot stranski udeleženci sodelovali v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja, imajo enake pravice kot stranke, vključno s pravico do pritožbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci
Sodnik na mnenje izvedenca ni vezan. Mnenja, ki s stališč pravil logičnega sklepanja, splošne izobrazbe in izkušenj ni prepričljivo, sodišče ne bo upoštevalo, oziroma bo, kolikor bo ocenilo, da je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj ali z drugimi okoliščinami v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ponovilo dokaz z istimi ali z drugimi izvedenci (257. člen ZKP).
ZTLR člen 15, 15/1, 15/4, 16, 16/1, 43.ZD člen 132, 145, 145/1.ZOR člen 210, 219.ZPP člen 13, 206, 206/1-1.
varstvo lastninske pravice - izpraznitev stanovanjske hiše - solastnina - skupna lastnina - dedovanje - ugotovitev velikosti dednih deležev solastnikov - predhodno vprašanje - plačilo uporabnine - uporaba tuje stvari - višina uporabnine
Pravdni stranki sta kot dediča že solastnika oz. skupna lastnika stanovanjske hiše, čeprav deleži še niso določeni. Dokler obstaja solastnina oziroma skupna lastnina sporne hiše in dokler solastnina stvari ni razdeljena, noben od solastnikov ne more zahtevati, da sam uporablja nepremičnino, drugi solastniki pa morajo uporabo nepremičnine opustiti.
Odločitev o plačilu uporabnika za uporabo (delno) tuje stvari ni mogoča, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. Vprašanje deležev na hiši je torej predhodno vprašanje, ki ga bo potrebno rešiti pred odločanjem o plačilu uporabnine zaradi nastanka koristi na eni strani in prikrajšanja na drugi.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ne ugotavlja kršitev zakona po uradni dolžnosti, temveč mora vložnik kršitve konkretno opredeliti ter jih tudi ustrezno obrazložiti, ker jih sicer ni mogoče preizkusiti.
URS člen 29, 29/1-3.ZKP člen 265, 265/1, 377, 377/2, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - prištevnost - izvedenstvo psihiatrične stroke - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je dolžno ugoditi dokaznim predlogom obdolženca, ki naj bi po njegovih sklepčnih navedbah potrdili oziroma zanikali obstoj pravno relevantnih dejstev, to je dejstev, na katerih temelji neposredna uporaba materialnega in procesnega kazenskega prava. Eno takih dejstev je tudi obdolženčeva prištevnost.
S sklicevanjem pred sodiščem prve stopnje na alkoholemijo, ki je niso v ničemer pobliže opredelili, in s trditvijo v pritožbi, da so vse priče, oškodovanec in obsojenec zatrjevali, da je bil slednji vinjen, pri čemer pa niso navedli konkretnih navedb v teh izpovedbah, ki bi take trditve potrjevali, zagovorniki niso uspeli vzpostaviti tiste potrebne stopnje suma v obsojenčevo prištevnost, ki bi narekovala odreditev psihiatričnega pregleda obsojenca.
Sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi ni vezano na predloge višjega državnega tožilca, zato z njegovimi navedbami ni dolžno polemizirati in nanje odgovarjati, kaj šele, da bi bile te za pritožbeno sodišče zavezujoče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - spor o preživljanju - obravnavanje zahtevkov iz naslova preživljanja pred istim sodiščem pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Nobenega dvoma ni, da odločitev o obsegu zakonite preživninske obveznosti preživninskih zavezancev do njima skupne preživninske upravičenke ne more biti različna. Jamstvo za preprečitev možnosti, da bi se to zgodilo, je odločanje o dveh divergentnih zahtevkih iz naslova zakonitega preživljanja pred istim sodiščem, saj šele to omogoča združitev dveh pravd v skupno obravnavanje in izdajo skupne sodbe (300. člen ZPP). Glede na prebivališče skupne mladoletne hčerke pa je v prid odločitvi o prenosu pristojnosti tudi optimalna možnost izvedbe dokaznega postopka pred delegiranim sodiščem, izvajanje katerega doslej še ni bilo začeto.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08863
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ (1944) člen 1. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb.ZPP člen 394, 402, 402/4, 404.ZNP člen 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - pravne podlage za uveljavljanje pravice do vrnitve - razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi - prekinitev postopka s predlogom za obnovo postopka
Pravni prednik predlagateljev je bil ob vse svoje premoženje že pred izdajo sodbe Vojaškega sodišča v Ljubljani z dne 28.8.1945, opr. št. SOD 1508/45 (saj je to prešlo v državno last že 6.2.1945) in neodvisno od te sodbe, saj pravna usoda tega premoženja tudi v primeru, da kazenskega postopka pred vojaškim sodiščem sploh ne bi bilo, ne bi bila v ničemer drugačna. Glede na tako stanje stvari je predlagateljema za uveljavljanje zahteve po vrnitvi premoženja na razpolago upravni postopek ob pogojih, ki jih predpisuje ZDen, nista pa upravičena do vrnitve v sodnem postopku ob pogojih, ki jih predpisuje ZIKS.