Ker revidentka v reviziji opisno uveljavlja procesno kršitev zaradi litispendence, je revizijsko sodišče postopek s kasneje vloženo obnovo postopka ustavilo.
Ker sprememba izpodbijanega drugostopenjskega sklepa ne bi vplivala na revidentkin pravno varovani položaj, revidentka tudi nima pravnega interesa za vložitev revizije.
ZKP člen 201, 201/1-3, 272, 272/2, 207, 207/2, 207/5.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice
S sklepom o podaljšanju pripora na podlagi 2. odstavka 272. člena ZKP ni potrebno določiti roka podaljšanja pripora, saj je skrajni rok določen v 5. odstavku 207. člena ZKP, preizkus, ali so še dani razlogi za pripor, pa mora senat opraviti vsaka dva meseca glede na določbo 2. odstavka istega člena ZKP.
ZUS člen 62, 75, 75/3.OZ člen 147, 147/1.URS člen 23.
ustava - kršitev ustavnih pravic - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - povrnitev škode - pravila odškodninskega prava - pasivna legitimacija
Za povrnitev škode zaradi kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, veljajo pravila odškodninskega prava. Pasivno legitimirana je zato Republika Slovenija.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču delegacija pristojnosti - vsakodnevni delovni stiki med sodnico in stranko v postopku
Po presoji vrhovnega sodišča bi utegnila okoliščina o vsakodnevnih delovnih stikih predsednice sodišča in tajnice njenega urada utemeljevati drug procesni institut, ne utemeljuje pa ta okoliščina prenosa pristojnosti. Tudi vsakodnevni stiki sodnikov z delavci na sodišču sami po sebi ne pomenijo razloga iz navedene zakonske določbe.
urejanje stikov z otrokom - izločitev uradne osebe - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če je bila vložena zahteva za izločitev uradne osebe, bila pa je izdana začasna odločba, potem zahteva za izločitev ne more biti zavržena z utemeljitvijo, da je postopek že končan.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje
Tožničino posebno premoženje je bilo porabljeno za pridobitev večjega obsega skupnega premoženja, zaradi česar tožnica vrnitve tega denarja kot svojega posebnega premoženja ne more zahtevati. Pri ugotavljanju skupnega premoženja in deležev na njem mora sodišče obravnavati celoten obseg skupnega premoženja in ne samo njegove posamezne dele.
Kupnina za tožničino stanovanje je bila upoštevana pri določitvi deležev na skupnem premoženju. Dvakratno upoštevanje kupnine, enkrat kot posebnega premoženja, drugič kot prispevka k povečanju skupnega premoženja, pa seveda ni možno.
Dejanske ugotovitve ne omogočajo sklepanja, da naj bi toženca tožnico ob sklepanju pogodb prevarala. Toženca sta obljubljeno pomoč nudila tudi kasneje, saj je do prenehanja prišlo le na tožničino izrecno zahtevo tik pred vložitvijo tožbe.
Zdravstvena organizacija ni odškodninsko odgovorna, saj ni bila ugotovljena vzročna zveza med ravnanjem zdravnikov in tožničino škodo, ni pa bilo niti nedopustnega ravnanja, saj zdravniki niso opustili pojasnilne dolžnosti, po operaciji pa tudi ni bilo nobenih opustitev potrebnega zdravljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22944
KZ člen 182, 183.ZKP člen 420, 420/2.
nadaljevano kaznivo dejanje - osebna kazniva dejanja - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Uporaba konstrukcije nadaljevanega kaznivega je v primeru osebnostnih kaznivih dejanj oziroma kaznivih dejanj, ki pomenijo napad na osebnostne pravice oziroma vrednote različnih oseb, praviloma izključena. V takšnih primerih gre praviloma za toliko kaznivih dejanj, kolikor je žrtev oziroma oškodovancev kaznivih dejanj.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi nestrinjanja z odmero kazni ter zavzemanja za njeno znižanje.
ZPP člen 44, 44/3, 180, 180/2, 367, 377, 498, 503. ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2.
dovoljenost revizije - premoženjski spor - nedenarni zahtevek - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V sporu zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti je tožeča stranka v tožbi ocenila vrednost spora z zneskom 20.000 SIT. Taki oceni bi tožena stranka v odgovoru na tožbo ali na prvem naroku v okoliščinah iz tretjega odstavka 40. člena tedaj veljavnega ZPP/77 lahko ugovarjala, vendar tega ni storila (in v tožbi ocenjeno vrednost spora sama izrecno sprejema tudi še v reviziji). Zato taka ocena vrednosti spora v tožbi veže tudi revizijsko sodišče (drugi odstavek 186. člena ZPP/77 oziroma sedaj drugi odstavek 180. člena ZPP). Ker znesek 20.000 SIT ne presega mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija ni dovoljena.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - načelo kontradiktornosti - seja pritožbenega senata - vabilo strankam na sejo
Če višji državni tožilec po 2. odstavku 377. člena ZKP poda pisno mnenje, mora sodišče v skladu z načelom kontradiktornosti tako mnenje vročiti obtožencu in njegovemu zagovorniku, da se o njem lahko izjavita. Če pa višji državni tožilec mnenje poda na seji pritožbenega senata, o kateri obtoženec in njegov zagovornik nista bila obveščena, mora sodišče pred odločanjem o pritožbi obtoženca in njegovega zagovornika s takim mnenjem seznaniti ter jima omogočiti, da se o njem izjavita.
glavna obravnava - sprememba obtožbe - nedovoljeni dokazi - zagovor - pravni pouk obdolžencu - izvajanje dokazov - priče - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odločbi senata - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kolikor zagovorniki zanikajo, da je bil obsojenčev zagovor pred preiskovalnim sodnikom odraz njegove svobodne volje, v nasprotju z zakonom (2. odstavek 420. člena ZKP) izpodbijajo dejansko stanje pravnomočne sodbe, saj nižji sodišči na podlagi okoliščin, v katerih je potekalo zaslišanje, tega ne ugotavljata.
Čeprav v zapisniku o obsojenčevem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom ni zabeležena njegova izjava, da se bo zagovarjal sam, pa iz dejstva, da je po pravilnem pravnem pouku o pravici do zagovornika izjavil, "da je opozorila in očitek razumel in da se bo zagovarjal", smiselno izhaja, da je pristal na zaslišanje brez zagovornika. Zato je njegov zagovor dovoljen dokaz.
enotno dovoljenje za gradnjo - odločanje v obnovljenem postopku - pravne posledice odprave oziroma razveljavitve odločbe oziroma njenega izreka za nično - pravni interes
Ker so pravne posledice odprave oziroma razveljavitve upravnega akta v obnovljenem postopku oziroma pravne posledice izreka upravnega akta za ničnega različne, tožniki pa so predlagali odpravo oz. izrek ničnosti enotnega gradbenega dovoljenja, njihove pritožbe v upravnem postopku ni mogoče zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, ker je bil upravni akt v obnovljenem postopku le razveljavljen in zahteva za izdajo upravnega akta zavrnjena. Na ta način namreč niso bile odpravljene pravne posledice, ki so z aktom nastale, ni bila namreč odpravljena pravica do gradnje, temveč je bila le razveljavljena.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Istovetnost vlagatelja prošnje za azil je v primeru, ko ta ne razpolaga z dokumenti, s katerimi bi lahko izkazal svojo identiteto, potrebno ugotoviti z drugimi dokaznimi sredstvi, ki jih omogočajo veljavni predpisi.
Če je iz prosilčeve prošnje za azil očitno, da ni utemeljena, kar je tudi v primeru, ko je iz nje očitno, da prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu uveljavljenega pravnega standarda, se zavrne v tako imenovanem pospešenem postopku.
azil - omejitev gibanja - vložitev prošnje za azil z namenom odložitve prisilne odstranitve iz države
Tožnik je bil vrnjen v Slovenijo s strani italijanskih organov in je tedaj povedal, da je njegova ciljna država Italija in da je razlog za zapustitev izvorne države ekonomski. Da bi za azil zaprosil že tedaj, pa iz listin v upravnih spisih ne izhaja. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje lahko sledilo sklepanju tožene stranke, da je podal prošnjo za azil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev.
ZAzil člen 35, 35/2, 36, 36-2. ZUS člen 77, 77/2-3.
azil - zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - zavajanje ali zloraba postopka - kontradiktorne izjave prosilca
Tudi pritožbeno sodišče meni, da sta tožnika kot prosilca za azil s svojimi kontradiktornimi izjavami vnesla dvom tudi v resničnost vseh svojih nadaljnjih navedb in trditev in jih zato tožena stranka upravičeno ni mogla sprejeti za verodostojne.
dovoljenje za zaporo državne ceste - pogoji za zaporo ceste - prireditev na državni cesti - protestna zapora z namenom oviranja prometa
Protestna zapora ceste z namenom oviranja prometa ni prireditev v smislu 64. člena ZJC. Namen zakonske ureditve zapore ceste je v tem, da je zaporo ceste sicer mogoče dovoliti, vendar le pod določenimi pogoji; med drugim, da se cesta uporabi le kot prostor za izvedbo prireditve.