enotno dovoljenje za gradnjo - odločanje v obnovljenem postopku - pravne posledice odprave oziroma razveljavitve odločbe oziroma njenega izreka za nično - pravni interes
Ker so pravne posledice odprave oziroma razveljavitve upravnega akta v obnovljenem postopku oziroma pravne posledice izreka upravnega akta za ničnega različne, tožniki pa so predlagali odpravo oz. izrek ničnosti enotnega gradbenega dovoljenja, njihove pritožbe v upravnem postopku ni mogoče zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, ker je bil upravni akt v obnovljenem postopku le razveljavljen in zahteva za izdajo upravnega akta zavrnjena. Na ta način namreč niso bile odpravljene pravne posledice, ki so z aktom nastale, ni bila namreč odpravljena pravica do gradnje, temveč je bila le razveljavljena.
azil - omejitev gibanja - vložitev prošnje za azil z namenom odložitve prisilne odstranitve iz države
Tožnik je bil vrnjen v Slovenijo s strani italijanskih organov in je tedaj povedal, da je njegova ciljna država Italija in da je razlog za zapustitev izvorne države ekonomski. Da bi za azil zaprosil že tedaj, pa iz listin v upravnih spisih ne izhaja. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje lahko sledilo sklepanju tožene stranke, da je podal prošnjo za azil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev.
dovoljenje za zaporo državne ceste - pogoji za zaporo ceste - prireditev na državni cesti - protestna zapora z namenom oviranja prometa
Protestna zapora ceste z namenom oviranja prometa ni prireditev v smislu 64. člena ZJC. Namen zakonske ureditve zapore ceste je v tem, da je zaporo ceste sicer mogoče dovoliti, vendar le pod določenimi pogoji; med drugim, da se cesta uporabi le kot prostor za izvedbo prireditve.
razporeditev na drugo delovno mesto - drugo delo - plača
Tožnica ni bila razporejena na drugo delovno mesto, le njeno delovno mesto je bilo organizacijsko umeščeno v drugo organizacijsko enoto pri toženi stranki.
dopuščena revizija - pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije
Po določbi drugega in tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je Vrhovno sodišče vezano na sklep sodišča druge stopnje, s katerim revizije ne dopusti, razen v primeru, ko je zoper tak sklep vložena pritožba. Tožnica ne navaja niti tega, da vlaga pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije in ne navede nobenega pritožbenega razloga.
Za storjeno kršitev se po izrecni določbi drugega odstavka 142. člena Pravilnika tožene stranke obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Zato ne disciplinskim organom ne sodišču ni bilo treba ugotavljati, ali so za izrek disciplinskega ukrepa podane t.i. kvalifikatorne okoliščine.
Za povzročeno škodo gre takrat, ko škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode. Ker je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da ni mogoče ugotoviti pogojev odškodninskega delikta, saj ni niti nedopustnega ravnanja, ni vzročne zveze, ni škode v zvezi z zatrjevanim ravnanjem in ni odgovornosti zatrjevanega povzročitelja, je tudi pravilno zavrnilo tožnikov odškodninski zahtevek, ki ga je postavil zato, ker je tožena stranka zavrnila njegovo zahtevo, da se mu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo (njegov zahtevek v zvezi s tem je pravnomočno zavrnilo tudi sodišče.
prisilna izterjava davčnega dolga - očitna pomota v višini zneska glavnice in obresti - popravni sklep
Pomoto v višini zneska glavnice in zamudnih obresti v sklepu o prisilni izterjavi je mogoče popraviti s popravnim sklepom, če je seštevek enak in izhaja tudi iz seznama zaostalih obveznosti, ki je izvršilni naslov in sestavni del sklepa o prisilni izterjavi.
ZDDPO člen 12. Metodologija za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada. ZDavP člen 201.
davek od dobička pravnih oseb - vrednotenje dolgoročnih finančnih naložb - metodologija za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada - obvezujoč akt
Metodologija za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada je obvezujoč akt za izračun knjigovodske vrednosti delnic pri družbi za upravljanje.
službena dolžnost - imenovanje - ukaz - razporeditev na dolžnost po službeni potrebi - obračunska osnova plače
Ker je bil tožnik kot pripadnik slovenske vojske imenovan na drugo službeno dolžnost za nedoločen čas, ni moglo iti za začasno razporeditev po službeni potrebi v smislu 98. člena ZObr, temveč je šlo za redno imenovanje tožnika na službeno dolžnost za nedoločen čas z ukazom, kot aktom vodenja in poveljevanja, zoper katerega tožnik ni mogel uveljavljati varstva pravic. Tožniku je bila zato pravilno določena obračunska osnova plače na podlagi količnika za obračun plače, predvidenega za to službeno dolžnost.
neizpolnjevanje določb kolektivne pogodbe - povračilo stroškov v zvezi z delom - komisija za razlago kolektivne pogodbe
I. Komisija za razlago kolektivne pogodbe je omejena na razlago obstoječih določb kolektivne pogodbe in sama z razlago ne more ustanavljati novih pravic ali večjega obsega pravic, ki ne bi imele podlage v obstoječih določbah kolektivne pogodbe. II. Ker je kolektivna pogodba dejavnosti poleg najnižjih zneskov povračil stroškov v tarifni prilogi vsebovala tudi višje zneske dejanskih izplačil, so bili udeleženci kolektivne pogodbe dolžni upoštevati povračila stroškov v višini, opredeljeni v tarifni prilogi.
- Ker je sklep o tem, da se razširitev tožbe na novega toženca ne dovoli, procesne narave in ne končuje postopka, v tem delu revizija ni dovoljena. - Po določbi drugega odstavka 187. člena ZPP je za (subjekivno)
spremembo tožbe, s katero se toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega, potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto tožene stranke. Ker v spornem primeru sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni dala privolitve za spremembo tožbe, sodišče ni imelo pooblastila, da bi tako spremembo dopustilo in je zato lahko samo sklenilo, da se razširitev tožbe ne dovoli.
ZPIZ člen 27, 27/3, 34, 55, 171, 171/2, 172, 172/1.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - začetek uživanja posamezne pravice
Začetek uživanja posamezne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni vedno istoveten z dnem izpolnitve pogojev. Pogoj za uveljavitev pravice do pokojnine (tudi invalidske) je prenehanje zavarovanja. Po določbi 1. odstavka 172. člena je zavarovanec upravičen do izplačevanja pokojnine od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. V kolikor do prenehanja zavarovanja ne pride, dejstvo, da je zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine, na pravico, ki bi mu šla, nima nobenega vpliva.
ZDDV člen 55. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 102, 105.
davki - vračilo DDV prodajalcu s strani davčnega organa - izpolnjevanje pogojev za vračilo DDV - presoja objektivnih in subjektivnih okoliščin
V postopku vračila DDV prodajalcu, ki je kupcu vrnil DDS za blago, ki ga je kupec pri njem kupil in iznesel iz Slovenije, je treba presojati objektivne okoliščine v smislu izpolnjevanja zakonskih pogojev in subjektivne okoliščine na strani prodajalca.
Sodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožnica postala trajno presežna delavka na delovnem mestu, na katerega je bila dokončno (celo pravnomočno) razporejena, da je bilo to mesto sistemizirano, da je tožnica z uvajanjem na njem pričela, da so obstajale organizacijske potrebe po ukinitvi delovnega mesta negovalke, da je bil pripravljen program razrešitve, da pa niso bili uporabljeni kriteriji za določitev trajno presežne delavke, ker ni bilo primerljivih delavk. Zato je zaključilo, da je tožena stranka izvedla postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev v skladu s predpisi, pri čemer tožnici ni uspelo dokazati zatrjevanih nepravilnosti. S takim zaključkom izpodbijane sodbe soglaša tudi revizijsko sodišče.
ZDR člen 83, 110, 111. ZDSS-1 člen34.ZPP člen 285.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (PZ) - nadaljevanje delovnega razmerja
Če je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, pa v zvezi s tem ni izvedlo dokazov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Pri izredni odpovedi PZ po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR mora sodišče ugotoviti, ali je dokazan utemeljen razlog za odpoved PZ iz 2. odstavka 82. člena ZDR (dokazno breme je na delodajalcu), mora ugotoviti, ali je nadaljevanje delovnega razmerja mogoče do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110. člena ZDR) in ali je kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR po osebnih in stvarnih merilih taka, da je dokazan utemeljen razlog in da tudi nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče. Primerjava z disciplinskim postopkom po določbah ZTPDR in ZDR (1990) ni mogoča.
ZDSS-1 člen 19, 31, 31/1-2, 32.ZPP člen 339, 339/1.
revizija - dovoljenost revizije - bistvena kršitev določb postopka - dopustitev revizije - spor o prenehanju delovnega razmerja
Sodišče druge stopnje je nepravilno uporabilo določbe 31. člena ZDSS-1, ker ni dopustilo revizije, ki je po zakonu dovoljena. Zato je Vrhovno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Ker je revizija dovoljena že po zakonu, Vrhovnemu sodišču ni treba posebej odločiti o dovolitvi revizije, razveljavitev izpodbijanega sklepa pa ima za tožnico enako posledico. Na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZDSS-1 ji začne teči rok za vložitev revizije z vročitvijo tega sklepa.
Po določbi 1. odstavka 43. člena zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93 - v nadaljevanju: ZGas) stroške intervencije, ki izhajajo iz nalog gasilstva, krije občina. Izjeme od tega pravila so postavljene v 2. in 4. odstavku. Za to zadevo bi lahko prišla v poštev izjema, določena v 1. točki 2. odstavka, po kateri ne glede na določbo 1. odstavka krije stroške intervencije "povzročitelj, ki je požar ali nesrečo povzročil namenoma ali iz velike malomarnosti". Vendar v ugotovitvah nižjih sodišč ni podlage za sklepanje, da je bil kakšen od požarov povzročen s tako obliko krivde tožene stranke.
konkurenčna klavzula - posebna znanja - plačilo odškodnine
V primeru, če nekdo ni pridobil posebnih znanj, ampak samo splošna znanja, se lahko postavi vprašanje, ali je konkurenčna klavzula sploh smiselna in dopustna.