pogodba o delu - zamuda z izvedbo del - vojaški spopadi na območju RS - zahtevek podizvajalca
Tožena stranka je kot glavni izvajalec gradbenih del na podlagi sodne poravnave, sklenjene z državo, prejela odškodnino za škodo, nastalo zaradi upočasnitev in ustavitev gradbenih del in prepozno plačana dela na avtocestnem odseku (na katerem je dela kot podizvajalec izvajala tudi tožeča stranka), do česar je prišlo zaradi vojaških spopadov pri osamosvojitvi Slovenije. To pomeni, da pri tem plačilu ne gre za plačilo razlik v cenah za dela, opravljena po gradbeni pogodbi, ki bi morala biti v skladu s pogodbo zaračunana na podlagi začasnih situacij, kot napačno zatrjuje tožeča stranka. Tožeča stranka bi imela do tožene terjatev na plačilo ustreznega dela odškodnine samo, če bi toženo stranko pooblastila, da tudi v njenem imenu uveljavlja odškodninski zahtevek ali pa če bi tožena stranka sklenila sodno poravnavo kot pogodbo v korist tretjega tudi v korist tožeče stranke.
ZDDPO člen 12. Metodologija za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada. ZDavP člen 201.
davek od dobička pravnih oseb - vrednotenje dolgoročnih finančnih naložb - metodologija za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada - obvezujoč akt
Metodologija za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada je obvezujoč akt za izračun knjigovodske vrednosti delnic pri družbi za upravljanje.
dopuščena revizija - pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije
Po določbi drugega in tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je Vrhovno sodišče vezano na sklep sodišča druge stopnje, s katerim revizije ne dopusti, razen v primeru, ko je zoper tak sklep vložena pritožba. Tožnica ne navaja niti tega, da vlaga pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije in ne navede nobenega pritožbenega razloga.
ZDR člen 204, 204/3.ZS člen 83.ZPP člen 112.OZ člen 345.
rok za vložitev tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi (PZ) zaradi poslovnega razloga - izključevalni (prekluzivni) rok
Rok za vložitev tožbe iz 3. odstavka 204. člena ZDR je izključevalni (prekluzivni) rok materialnega prava. Zaradi takšnega njegovega značaja na njegov tek ne vplivajo določbe 83. člena Zakona o sodiščih.
presežni delavci - možnost druge zaposlitve - prenehanje delovnega razmerja - delovna uspešnost
Tožena stranka je uporabila ocene, sprejete za potrebe določanja plač iz naslova delovne uspešnosti, torej ni sprejemala posebnih meril za oceno delovne uspešnosti zgolj za potrebe ugotavljanja presežnih delavcev. Tega ji tudi ni bilo treba, saj ocena ne bi mogla biti drugačna.
neizpolnjevanje določb kolektivne pogodbe - povračilo stroškov v zvezi z delom - komisija za razlago kolektivne pogodbe
I. Komisija za razlago kolektivne pogodbe je omejena na razlago obstoječih določb kolektivne pogodbe in sama z razlago ne more ustanavljati novih pravic ali večjega obsega pravic, ki ne bi imele podlage v obstoječih določbah kolektivne pogodbe. II. Ker je kolektivna pogodba dejavnosti poleg najnižjih zneskov povračil stroškov v tarifni prilogi vsebovala tudi višje zneske dejanskih izplačil, so bili udeleženci kolektivne pogodbe dolžni upoštevati povračila stroškov v višini, opredeljeni v tarifni prilogi.
razporeditev na drugo delovno mesto - drugo delo - plača
Tožnica ni bila razporejena na drugo delovno mesto, le njeno delovno mesto je bilo organizacijsko umeščeno v drugo organizacijsko enoto pri toženi stranki.
V spornem primeru tožeča stranka uveljavlja plačilo ambulantno-polikliničnih uslug, kot izhaja iz izdanega računa, pri čemer tožeča stranka ni zavarovana oseba, ki bi uveljavljala pravico do ali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja niti ne gre za plačevanje prispevkov iz tega naslova. Ker se ne uveljavlja pravica do ali iz zdravstvenega zavarovanja ali plačilo prispevkov iz tega naslova in ker tudi ne gre za primer iz drugega odstavka 7. člena ZDSS-1 (povračilo neupravičeno pridobljenih sredstev ali povrnitev škode povzročene zavarovancu ali zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem), ampak enostavno plačilo opravljene storitve (usluge), tak spor ni socialni spor, ampak je glede na stranke spora in ob upoštevanju določbe 481. člena ZPP gospodarski spor, za odločanje v takem sporu pa je pristojno redno in ne specializirano sodišče.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - pogodba o delu
Ker v ZDSS-1 stvarna pristojnost za spore iz pogodb o delu, sklenjenih na podlagi določb ZDR (1990), ni več izrecno določena, delovna in socialna sodišča za te spore od uveljavitve ZDSS-1 dalje niso več stvarno pristojna.
pristojnost - odgovornost delodajalca za škodo - delovni spor
Spori o odgovornosti za škodo, ki jo delodajalec (ali njegovi delavci) povzroči svojemu delavcu, spadajo med spore o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja. Za odločanje v teh sporih je pristojno delovno sodišče.
ZZVN člen 1, 2. ZUS člen 14, 14/3, 73.URS člen 88.
status žrtve vojnega nasilja - ukradeni otrok - pogoji za priznanje statusa
Če prosilec ne izkaže, da je bil staršem nasilno odvzet s strani okupatorja oz. njegovih sodelavcev iz nacionalnih, rasnih, političnih ali verskih razlogov, mu ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja - ukradenega otroka.
nadaljevano kaznivo dejanje - enoten naklep - goljufija - velika premoženjska škoda - zastaranje kazenskega pregona
Storilčevega enotnega naklepa pri nadaljevanem kaznivem dejanju ni mogoče razumeti kot vseobsežen naklep, ki bi že na začetku izvrševanja serije kaznivih dejanj obsegal celotno storilčevo dejavnost in njen skupni rezultat oziroma ki bi od začetka zajemal nadaljevano kaznivo dejanje v vseh njegovih bistvenih sestavinah (način, čas, kraj storitve itd.). Zadostuje že načelna odločitev storilca, da bo kontinuirano izvrševal kazniva dejanja, ki pa so še nedoločena po načinu, kraju, času storitve itd., ali ko vsaka nova odločitev za storitev kaznivega dejanja pomeni obnovitev prejšnje.
Kaznivo dejanje goljufije, storjeno v nadaljevanju, ki je sestavljeno iz posameznih temeljih oblik kaznivega dejanja goljufije, se lahko pravno opredeli kot hujša oblika kaznivega dejanja goljufije po 2. odstavku 217. člena KZ, če je izpolnjen objektivni pogoj, da je bila z dejanjem povzročena velika premoženjska škoda (3. točka 13. odstavka 126. člena KZ), če je tudi v subjektivnem pogledu dokazano, da se je storilec nastanka takšne škode zavedal in jo je hotel oziroma privolil v njen nastanek in če so izpolnjeni ostali pogoji za konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja.
V nadaljevano kaznivo dejanje ne sodijo posamezna kazniva dejanja, glede katerih je kazenski pregon absolutno zastaral.
status žrtve vojnega nasilja - interniranec - smrt stranke med postopkom - osebna pravica - zavrženje tožbe
Ker je prosilec za status žrtve vojnega nasilja med postopkom ugotavljanja pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja umrl, status žrtve vojnega nasilja pa je osebna pravica, njegov pravni naslednik ni bil upravičen nadaljevati postopka v upravnem sporu.
nedovoljeni dokazi - izjava osumljenca, dana policiji - izločitev sodnika - seznanitev z nedovoljenimi dokazi - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - razveljavitev sodbe - posnetek telefonskih pogovorov
Ker je sodišče druge stopnje sodbo oprlo na izpovedbo kriminalista o tem, kar mu je v predkazenskem postopku v okviru zbiranja obvestil po 2. odstavku 148. člena ZKP povedal obsojenec kot osumljenec, je s tem storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Če obtoženec po 2. odstavku 392. člena ZKP ne more izpodbijati oprostilne sodbe, ker je sodišče uporabilo dokaz, ki ga ne bi smelo (kršitev po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP), tudi nima pravnega interesa v pritožbi zoper drugostopenjsko sodbo na podlagi določbe 4. odstavka 42. člena ZKP izpodbijati sklepa predsednika okrožnega sodišča, s katerim je ta zavrnil zahtevo zagovornice za izločitev sodnikov sodečega senata, s sklicevanjem na to, da se je sodišče prve stopnje seznanilo z nedovoljenim dokazom in bilo zato pristransko. Sama odločitev prvostopenjskega sodišča (oprostilna sodba) takšno trditev izključuje.
Ker je dokaz zapis zvočnega posnetka pogovora in ne prepis njegove vsebine, sodišče ta dokaz izvede (1. odstavek 355. člena ZKP) s tem, da posnetek posluša na glavni obravnavi.
POGODBENO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POPRAVA KRIVIC
VS08689
ZZPS člen 1, 4.ZDen člen 16, 16/3, 88, 89.ZIKS člen 2, 2-3, 145a.
vrnitev zaplenjenega premoženja - poprava krivic - prepoved razpolaganja z nepremičnino - ničnost pogodbe - pojem družbenopolitične skupnosti po ZZPS - razlaga zakona
ZZPS terminološko ni dosleden. V drugem odstavku 1. člena, ki se nanaša na prepoved razpolaganja, uporablja pojem "družbenopolitična skupnost", v 4. členu pa naslavlja družbeno-pravne osebe. Edina ustavno skladna razlaga je, da ZZPS pojem družbenopolitične skupnosti razume širše kot nekdanji ZZD. Razpolaganje je bilo tako prepovedano vsem družbeno-pravnim osebam.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23010
URS člen 25.ZKP člen 39, 39/1-4a, 39/1-6, 41, 41/2, 420, 420/2, 395, 395/1, 347.KZ člen 217, 217/1.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - rok za vložitev zahteve za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - obseg preizkusa pritožbenih navedb - glavna obravnava - beseda strank - nadaljevano kaznivo dejanje - goljufija
Pritožbeno sodišče ni dolžno izrecno odgovoriti na vse navedbe stranke v pritožbi, saj je v določenih primerih tudi iz drugih navedb v obrazložitvi razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in jih obravnavalo. Sodišče pa se ni dolžno opredeliti le do očitno neutemeljenih ali nerelevantnih navedb stranke.
Temeljna oblika nadaljevanega kaznivega dejanja po 1. odstavku 217. člena KZ lahko preraste v kvalificirano obliko po 2. odstavku, ker je storilec s posameznimi istovrstnimi dejanji ob seštevku povzročil veliko premoženjsko škodo, če je podan direkten naklep storilca v odnosu do skupne škode oziroma skupne vrednosti. Zato je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti storilčev subjektivni odnos do povzročitve velike premoženjske škode.
Senat ni vezan na predlog tožilca glede vrste kazenske sankcije in višine kazni, ki ga poda v okviru besede strank (347. člen ZKP).
naknaden obračun carine - odločba - stranka - pravica do pritožbe zoper odločbo, izdano v postopku zaradi obračuna carine
Oseba, ki v carinskem postopku ni nastopala kot stranka in se odločba nanjo ne nanaša in tudi ni pravni naslednik stranke, ni upravičena do pritožbe zoper odločbo o naknadnem obračunu carine.
komisija - (odgovornost komitenta za uspešnost poslovanja komisionarja
Tožeča stranka s pogodbo o poslovnem sodelovanju ni prevzela nase odgovornosti za poslovno uspešnost prodajalne tožene stranke v Ljubljani. Sicer pa tudi iz samih zakonskih določb o komisiji ne sledi takšna odgovornost.
odškodninska odgovornost šole - organizacija učenja smučanja - skrbnost dobrega strokovnjaka - poškodba učenca pri smučanju - vmesna sodba
Šola glede na ravnanje njenih vaditeljev smučanja, ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ker ni poskrbela za takšne razmere pri učenju smučanja, ki bi bile primerne glede na tožničino starost in znanje smučanja.