ZUP (1986) člen 49. ZUS člen 25, 25/1-2, 25/3, 60, 60/1.
dovolitev priglašenih del - stranka v postopku - mejaš - bistvena kršitev pravil postopka - odprava odločbe tožene stranke - stranki v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev
V postopku za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del je stranka lahko tudi mejaš. Če v upravnem postopku mejaš ni bil zaslišan, so bila bistveno kršena pravila postopka.
kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin - posebni primeri ponarejanja listin - predlog za izvršbo
Za obstoj kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ ni potrebno, da bi obsojenec dosegel namen, ki ga je s ponareditvijo in uporabo ponarejene listine zasledoval, in da bi morale nastati konkretne posledice. Pomen za pravno razmerje neupravičeno izpolnjene izjave v listini se presoja na podlagi pravno relevantnih posledic, ki bi jih utegnila povzročiti.
dovoljenost revizije - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - obresti - zavrženje revizije
Revizija, ki izpodbija le odločitev o obrestih kot postranski terjatvi ni dovoljena, ker je vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti (drugi odstavek 367. člena ZPP). Ker je torej revizija dovoljena samo proti sodbi o glavnem zahtevku in se stranske terjatve ne upoštevajo pri ugotavljanju vrednosti glavnega zahtevka, za pravico do revizije ni pomembno, če so se med pravdo morda natekle obresti v znesku, ki presega 1.000.000 SIT. Tako ni mogoče upoštevati sporne vrednosti, ki jo je navedla tožeča stranka v reviziji.
Nedovoljeno revizijo je bilo zato treba zavreči (377. člen ZPP).
komisija - (odgovornost komitenta za uspešnost poslovanja komisionarja
Tožeča stranka s pogodbo o poslovnem sodelovanju ni prevzela nase odgovornosti za poslovno uspešnost prodajalne tožene stranke v Ljubljani. Sicer pa tudi iz samih zakonskih določb o komisiji ne sledi takšna odgovornost.
ZUP (1986) člen 54, 54/2, 249, 249/1-9. ZUS člen 25, 74.
obnova upravnega postopka - položaj stranke - dediči
Kadar je uveljavljan obnovitveni razlog po 9. točki 249. člena ZUP/86 (stranki ni bila dana možnost udeležbe), ni mogoče sprejeti stališča, da gre za osebno pravico in da dediči že zato niso aktivno legitimirani za vložitev zahteve za obnovo.
vračanje premoženja agrarni skupnosti - upravni spor - presoja upravnega akta v mejah postavljenega zahtevka - tožbeni razlogi - vezanost na tožbene razloge
Sodišče prve stopnje je presojalo odločbo v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Ni pa bilo vezano na tožbene razloge (38. člen ZUS). Ker gre v obravnavanem primeru za vsebinsko neločljivo povezane dele izreka, odločba upravnega organa prve stopnje v neizpodbijanem delu ni postala pravnomočna. Ne gre za odločanje v škodo organa skupnosti, če je prvostopno sodišče sprejelo stališče, da mora tožena stranka glede na 8. člen ZPVAS celoviteje presoditi zakonitost prvostopne odločbe.
razlaga splošnih pogojev pogodbe - zavarovane nevarnosti - zavarovanje za primer zlonamernih ravnanj tretjih oseb - požar
V obravnavani zadevi je bilo osrednje vprašanje, ali zavarovanje pred zlonamernimi dejanji tretjih oseb krije škodo, ki nastane s požigom zavarovanega vozila s strani neznane osebe. Vse metode razlage, ki pridejo v poštev pri razlagi splošnih pogodbenih pogojev, dajo pritrdilni odgovor.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izločitev sodnika
Presoja razlogov v zvezi z zavrnitvijo in zavrženjem predlogov za izločitev predsednice sodišča (2. točka 39. člena ZKP) in razpravljajoče sodnice (6. točka 39. člena ZKP).
pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejših ukrepov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče ugotovi, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma potek postopka, ni dolžno posebej utemeljevati, zakaj ni odredilo milejših ukrepov.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - materialno sosporništvo
Po drugem odstavku 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT. V obravnavanem primeru nastopajo na tožeči strani trije tožniki kot sosporniki. Njihovi zahtevki so samostojni. V takšnih primerih subjektivne kumulacije se pristojnost sodišča, s tem pa tudi pravica do revizije, presoja po vrednosti vsakega zahtevka oziroma razsojenega zneska posebej (drugi odstavek 41. člena ZPP). Potemtakem ni pomemben seštevek prisojenih zneskov vsem trem tožnikom, marveč vsak znesek posebej.
Ni utemeljen zahtevek za prepoved nadaljnjih toženčevih posegov, če sodišče zavrne zahtevek za odstranitev objekta, ki naj bi predstavljal poseg v tožnikovo lastninsko pravico.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Oškodovančeve duševne bolečine se v konkretnem primeru ne kažejo tako, kot pri večini ljudi. Zmanjšanje življenjske aktivnosti se pri tožniku javlja kot prizadetost v počutju in fizično. Element te škode je tako zavedanje posledic okvare zdravja, to je občutenje duševnih bolečin in nasploh neugodja. Ugotovljeno dejansko stanje potrjuje zaključek sodišč nižjih stopenj, da tožnik zaradi posledic poškodbe duševno trpi, kar se navzven kaže drugače kot pri duševno neprizadetih (sedaj težje hodi, vleče nogo za sabo, ne hodi več po stopnicah, težko stopi na pločnik, v posledici težke hoje se oprijemlje zidu, gre zaradi vsega tega poredko ven, večkrat kaže na nogo, bolečine izraža tudi preko agresije ali se samo uleže). V podobnem primeru je vrhovno sodišče že odločilo v zadevi II Ips 329/97 z dne 27.8.1998, kjer je tudi upoštevalo, da se pri duševno prizadeti tožnici duševno trpljenje navzven kaže drugače kot pri duševno neprizadetih. In ker se zadoščenje ravna (predvsem) po duševnih bolečinah (škoda ni zmanjšanje življenjske aktivnosti samo po sebi, pač pa so duševne bolečine kot njegova posledica), je tožnik upravičen do zadoščenja, ki mu ga je dosodilo sodišče prve stopnje (2.000.000 SIT).
ZDen člen 88. ZPPSL člen 12, 143, 143/1, 143/3, 143/5.
denacionalizacija - razpolaganje z nepremičnino za katero obstaja dolžnost vrnitve - stečajni postopek - priznanje izločitvene pravice - ničnost
Priznanje izločitvene pravice je pravnoposlovno razpolaganje z nepremičnino, ki je prepovedano po 88. členu ZDen in ki je po tej zakonski določbi nično.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče opreti na precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v izpodbijani pravnomočni odločbi. Le Vrhovno sodišče lahko ob odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, ki uveljavlja kršitev procesnega ali materialnega zakona, ugotovi takšen dvom in sprejme v 427. členu ZKP predvideno odločitev.
odškodninska odgovornost šole - organizacija učenja smučanja - skrbnost dobrega strokovnjaka - poškodba učenca pri smučanju - vmesna sodba
Šola glede na ravnanje njenih vaditeljev smučanja, ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ker ni poskrbela za takšne razmere pri učenju smučanja, ki bi bile primerne glede na tožničino starost in znanje smučanja.
uporabno dovoljenje - pravni interes za tožbo - lastnost stranke v postopku
Ob nesporni ugotovitvi, da tožeča stranka v postopku za izdajo spornega uporabnega dovoljenja ni sodelovala kot stranka in glede na to, da bo o izdaji uporabnega dovoljenja investitorju odločeno v ponovnem postopku, v katerem bo tožeča stranka lahko zahtevala priznanje lastnosti stranke, pravni interes za tožbo ni podan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22939
KZ člen 14, 244, 244/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - dejanje majhnega pomena - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V primeru kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 1. odstavku 244. člena KZ se zahteva storilčevo delovanje z namenom, da bi pri opravljanju gospodarske dejavnosti sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo. Eventualni naklep torej ne zadošča, zahteva se direktni (obarvani oziroma motivirani) naklep.
pravica do povrnitve škode, ki jo v zvezi z opravljanjem službe povzroči državni organ - upravni postopek - rušenje objekta
V obravnavanem primeru je toženka v upravnem postopku ravnala v skladu s predpisi, saj je rušenje objekta temeljilo na upravni odločbi, in sicer na tisti, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, Izpostava Kamnik in ki ni bila odpravljena. Ta odločba upravnega organa temelji na 73. - 76. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Poleg tega je upravni postopek po 76.a členu ZUN tekel proti investitorju in je posegal v prostor brez ustreznih dovoljenj ali odločbe, in ne proti tožnici. Če je ravnal samovoljno, tožnici ni nastala škoda, če je bil njen pooblaščenec, pa naj sama uredita svoje notranje razmerje.