vojni invalidi - status vojnega invalida - rok za vložitev zahteve za priznanje statusa
Zahtevo za priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanje bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje navedenega statusa do uveljavitve ZVojI/95, lahko vložijo v dveh letih po uveljavitvi ZVojI le tiste osebe, ki so tako zahtevo pravočasno vložile po prejšnjih predpisih.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - protipravnost - policija - policijska pooblastila - uporaba prisilnih sredstev
Ker morajo policisti prenehati uporabljati prisilno sredstvo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo uporabljeno, je sodišče pri ugotavljanju znakov kaznivega dejanja po 270. členu KZ kot zlorabo uradnega položaja obsojenca pri opravljanju službe (policista) oziroma kot protipravno ravnanje pravilno ocenilo zgolj tisto obsojenčevo ravnanje, ko je oškodovanca, potem ko je ta že bil na tleh, vklenjen in obvladan, na opisan način telesno poškodoval z uporabo sile, ki pa za izvedbo uradnega dejanja ni bila več potrebna. V tem primeru je uporaba sile pomenila (protipredpisno) prekoračitev tiste najmanjše sile, ki je bila potrebna za obvladanje oškodovanca - kršitelja cestno prometnih predpisov.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - glavna in postranske terjatve - obresti - zavrženje revizije
Za ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v primeru denarnih zahtevkov je odločilna le vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti (in druge stranke terjatve) ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo izključno kot glavni zahtevek - torej kot osnovni in edini razlog za začetek pravde (39. člen ZPP).
upravna izvršba - dovolitev izvršbe s prisilitvijo
Ker se tožnika nista ravnala po izvršljivi odločbi upravnega organa prve stopnje, je navedeni organ postopal pravilno, da je na tej pravni podlagi izdal izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe in z njim prisilil tožnika k izpolnitvi obveznosti, določene v navedeni izvršljivi odločbi, z zagroženo denarno kaznijo.
zahteva za izdajo odločbe o odmeri takse - nastanek taksne obveznosti v zadevah brezplačne pravne pomoči
Če upravno sodišče v zadevi brezplačne pravne pomoči tožbo zavrže oziroma zavrne kot neutemeljeno, nastane taksna obveznost z vročitvijo odločbe upravnega sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - načelo proste presoje dokazov
Trditev, da obsodba ne sme temeljiti zgolj na posrednih dokazih in da se določena dejstva lahko dokazujejo le z določenimi dokazi, je v nasprotju z načelom proste presoje dokazov iz 1. odstavka 18. člena ZKP.
Po pravilih civilnega prava se vpliv začasne nerazsodnosti povzročitelja škode na njegovo odškodninsko odgovornost ne presoja enako, kot se presoja ta vpliv po pravilih kazenskega prava na njegovo kazensko odgovornost. Za odškodninsko odgovornost zadošča, da je kriv, da je bil v stanju začasne nerazsodnosti oziroma da mu ne uspe dokazati, da ni kriv, da se je znašel v takšnem stanju (drugi odstavek 159. člena ZOR). To pomeni, da zadošča že ugotovlitev obstoja njegove nezadostne skrbnosti zgolj v razmerju do nastale posledice nerazsodnosti kot stanja, v katerem je povzročil škodo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23027
KZ člen 3, 3/2, 9, 255, 255/1.ZKP člen 385.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - tihotapstvo - kolektivno kaznivo dejanje - nadaljevano kaznivo dejanje - čas storitve kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - prepoved reformatio in peius
Če se je nadaljevano kaznivo dejanje ali kolektivno kaznivo dejanje začelo v času veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v času veljavnosti novega zakona, je treba uporabiti novi zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj oziroma četudi novi zakon za storilca ni milejši.
ZOR člen 178, 178/1, 191, 191/1, 195, 195/1, 200, 203.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda imetnika motornega vozila - povrnitev gmotne in negmotne škode - odmera pravične denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - upoštevanje nadomestila za telesno okvaro - vštevanje invalidnine - prosti preudarek - aktuarski izračun - renta - trajno povečanje potreb - izguba na zaslužku - paraplegik - valorizacija zavarovalne vsote - delno plačilo zavarovalne vsote - metoda valorizacije - metoda rasti drobnoprodajnih cen oziroma življenjskih stroškov - metoda rasti povprečnih neto plač - zmanjšanje odškodnine - povzročitev škode iz hude malomarnosti
Pri izbiri metode valorizacije je najprej pomembno vprašanje, ali so se stranke dogovorile za konkretno metodo. Če takega dogovora ni, sodišče uporabi tisto metodo, ki je za oškodovanca ugodnejša, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do rezultata, ki bi pomenil izjalovitev namena obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti iz zavarovalnih vsot.
V tej zadevi je zaradi odsotnosti dogovora med strankami metoda valorizacije sporna. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče z upoštevanjem prej omenjenih izhodišč lahko uporabilo drugo metodo valorizacije kot prvostopenjsko sodišče. Pri tem je utemeljeno upoštevalo stališče, da mora minimalna zavarovalna vsota zadoščati za kritje škode iz običajnega škodnega dogodka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - prepozno vložen predlog za obnovo postopka
Pravilna je presoja prvostopenjskega sodišča, da zadeva v zvezi s predlogom za obnovo postopka, ki je bil glede na določbe 2. točke 1. odstavka 396. člena ZPP vložen očitno prepozno, nima verjetnega izgleda za uspeh.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sosporništvo - zavrženje revizije - ugotovitev solastniških deležev
Ker so bili v pravdi na tožeči strani trije tožniki in je vsak od njih uveljavljal svojo terjatev, ki je bila sicer enaka terjatvi drugih tožnikov, je vsak od tožnikov v pravdi samostojna stranka in se dovoljenost revizije presoja po vrednosti zahtevka vsakega posameznega tožnika. Ob navedeni vrednosti spornega predmeta 1,500.000 SIT in ob uveljavljanju enakih zahtevkov, se na vsakega od tožnikov nanaša vrednost spornega predmeta 500.000 SIT.
razpad izvenzakonske zveze - dodelitev otroka - koristi otroka - stiki staršev z otrokom
Uporaba določbe 5.a člena ZZZDR o skrbi za otrokove koristi terja ugotovitev, da v sklop otrokovih koristi spada tudi pravica do mirnega in ustaljenega okolja. Kadar so lastnosti obeh staršev takšne, da nobenemu od njiju ni mogoče očitati zanemarjanja otroka, niti dejstva, da bi zaradi svojih osebnih lastnosti bil kot roditelj neprimeren in kadar ima otrok pri enem od roditeljev urejene pogoje bivanja, pri čemer je vživet v okolje, ki ga je navajen, bi premeščanje v povsem drugo okolje z dodelitvijo drugemu roditelju ne bilo v otrokovo korist. V tem primeru pride v poštev uporaba določbe 106. člena ZZZDR o ureditvi stikov otroka z obema staršema.