ZIZ člen 42, 42/3. ZUS člen 16, 16/1.ZPP člen 2,2/1, 339, 339/2-14.
pravnomočnost sklepa - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - odločanje sodišča v mejah postavljenega zahtevka - kršitev načela dispozitivnosti - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če je tožnik v vlogi predlagal razveljavitev klavzule o pravnomočnosti na sklepu sodišča, sodišče te vloge ne more obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
glavna obravnava - izvajanje dokazov - zaslišanje obremenilnih prič - branje zapisnikov o izpovedbah prič
Neposredno zaslišanje priče na glavni obravnavi kljub dvakratnemu pravilnemu vabljenju ni bilo mogoče, ker se vabilu prostovoljno ni odzvala, s prisilnimi ukrepi pa njene navzočnosti ni bilo mogoče zagotoviti, ker je tujec in živi v tujini. Sodišče zato ni prekršilo pravice obrambe do neposredne izvedbe tega dokaza, ko je v skladu s 1. točko 1. odstavka 340. člena ZKP prebralo zapisnik o njenem zaslišanju, saj sicer materialnopravno relevantnega dokaza na neposreden način ni bilo mogoče izvesti, obsodba pa ne temelji le na izpovedbi te priče.
pripor - utemeljen sum - izjava osumljenca, dana policiji - pritožba - obseg preizkusa pritožbenih navedb
Uradni zaznamek o izjavi osumljenca (6. odstavek 148. člena ZKP) je dopustno uporabiti kot podlago za zbiranje dokazov na procesno veljaven način. Na vsebino take izjave, katere dokazna vrednost je v postopku omejena, se lahko opirajo odločbe, ki se izdajajo pred ali med preiskavo (odredba za hišno preiskavo, sklep o odreditvi pripora, sklep o uvedbi preiskave), vendar pa v teh primerih sodišče ne sme osumljenčeve izjave uporabiti samostojno, temveč vedno v povezavi z že zbranimi dokazi in podatki.
pripor - utemeljen sum - izjava obdolženke - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker v postopku ni bilo izkazano nezakonito ravnanje policije ob zaslišanju obdolženke, se na vsebino obdolženkine izjave lahko opirajo odločbe, ki se izdajo pred in med preiskavo, tako tudi sklep o priporu. V nobenem primeru pa sodišče ne sme njene izjave uporabiti samostojno, ampak vedno v povezavi z zbranimi dokazi in podatki.
Tožnika ugovarjata izbiri urbanističnega ukrepa. Menita, da je sodišče napačno tolmačilo 73.člen ZUN. Pri določbi 2. odstavka 73. člena ZUN ne gre za alternativni inšpekcijski ukrep, kot zmotno menita tožnika. Navedena določba ureja primer, ko je zaradi naloženega inšpekcijskega ukrepa potrebna sanacija in so prav zaradi te sanacije potrebna ustrezna dovoljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22924
KZ člen 126, 126/2-3, 178, 178/2.ZKP člen 53, 53/3, 277, 277/2, 352, 352/1-1, 371, 371/1-5.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - posebne določbe o pregonu - uradna oseba v državnem organu - župan - upravičeni tožilec - okoliščine, ki začasno preprečujejo kazenski pregon - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon
Če so kazniva dejanja zoper čast in dobro ime storjena v zvezi z županovim opravljanjem službe, lahko ta sproži kazenski pregon le z zasebno tožbo.
V zadevi bi moral postopek teči na podlagi zasebne tožbe in ne zahteve državnega tožilca. Ker pa je bila oškodovančeva ovadba oziroma predlog podan v roku, ki je predpisan za zasebno tožbo, je bila podana okoliščina, ki je le začasno preprečevala kazenski pregon. Zato bi moralo sodišče prve stopnje, potem ko obtožnica ni bila zavržena po 2. odstavku 277. člena ZKP, zavreči obtožnico državnega tožilca po 1. točki 1. odstavka 352. člena ZKP.
Z zahtevkom za ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe morata biti tožena tako prodajalec kot kupec. Če je tožen samo eden, je tožena napačna stranka.
Pri obravnavanju tožbenega zahtevka za izpraznitev stanovanja zaradi ničnosti kupoprodajne pogodbe, je mogoče vprašanje ničnosti obravnavati kot predhodno vprašanje. Ker nična pogodba ne ustvarja pravnih posledic in se na ničnost lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba, obravnavanje ničnosti kot predhodnega vprašanja ni omejeno le na pravdne stranke in se lahko tiče tudi tretjih oseb. Zato ima odločitev o takem vprašanju učinke samo v konkretni pravdi.
Če prepozne pritožbe ne zavrže že sodišče prve stopnje (1. odstavek 343. člena ZPP), pritožbo na podlagi 352. člena ZPP, v zvezi s 16. členom ZUS, kot prepozno zavrže vrhovno sodišče kot sodišče druge stopnje.
dovoljenost revizije - spor o preživljanju - izpodbijanje pravnomočne odločitve o obrestnem delu zahtevka - glavna in postranske terjatve - zavrženje revizije
Obresti - tudi zamudne - so postranska terjatev, ki je od narave spora odvisna le v omejenem obsegu (na primer glede nastanka zapadlosti terjatve). Zato ni mogoča razlaga, da je samostojna revizija zoper pravnomočni izrek o obrestih dovoljena le zato, ker je v ozadju spor o preživljanju.
plačilo carine - invalid - osebni avtomobil - carinska oprostitev - uporaba avtomobila za potrebe invalida
Carinska oprostitev po določbi 8. točke 1. odstavka 161. člena CZ je utemeljena le pod pogojem, da je bilo uvoženo vozilo uporabljeno za potrebe invalida.
ZOR člen 436, 440, 440/1, 444. ZGD člen 5, 5/2, 5/3, 6, 6/1. ZPPSL člen 74, 80, 80/1-1, 80/1-6, 142, 142/1, 142/3, 157, 157/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 380, 380/1, 380/2.
stečaj - zmotna uporaba materialnega prava - spregled pravne osebnosti - prenos terjatev stečajnega dolžnika na stečajnega upnika - sodna cesija - izterjava cedirane terjatve - učinki sklepa stečajnega senata - ugotovitev obstoja terjatev stečajnega dolžnika - terjatev stečajnega dolžnika do ustanovitelja (družbenikov)
Pri izterjavi terjatve družbe do njenih družbenikov ne gre za vprašanje spregleda pravne osebnosti.
Sklep stečajnega senata o prenosu terjatev stečajnega dolžnika do tretjih na upnike stečajnega dolžnika nima učinka pravnomočne ugotovitve obstoja teh terjatev. Gre samo za seznam terjatev stečajnega dolžnika do tretjih in sodno cesijo teh terjatev na upnike stečajnega dolžnika, ki lahko nato te terjatve izterjajo.
ZOR člen 155.ZPP člen 41, 41/2, 151, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
škoda - pojem škode - premoženjska škoda - pravno priznana škoda - stroški vodenja sodnih postopkov - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sklep o stroških postopka - zavrženje revizije - obseg obrazložitve odločitve o pravnem sredstvu
Škoda, nastala tožniku v številnih postopkih "zaradi raznih obravnav v trajanju več kot 23 let" in ki jo je denarno ovrednotil v terjanem znesku z obrazložitvijo, da je ta znesek vsota stroškov materiala, literature, udeležbe na ogromnem številu obravnav, sestavljanja dopisov, predlogov, pritožb, tožb, stroškov tipkanja listin, stroškov taks in drugo, ni pravno priznana škoda. Sleherna izmed teh oblik zatrjevane "škode" je namreč materialni izdatek, ki naj bi tožniku nastal v postopku (sodnem ali upravnem) ali zaradi postopka. To pomeni, da gre za stroške postopka (primerjaj z določbo prvega odstavka 151. člen ZPP), o katerih pa se odloča v postopkih, v katerih so nastali - in to kot o akcesorni terjatvi.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o priporu zaradi izmikanja glavni obravnavi
Določba 4. odstavka 420. člena ZKP, ki dovoljuje vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora, se nanaša le na sklep o odreditvi "rednega" pripora na podlagi 201. člena ZKP, ne pa tudi na sklep o odreditvi pripora na podlagi 2. odstavka 307. člena ZKP.
ukrep veterinarskega inšpektorja - zavetišče za zapuščene živali - zagotovitev zavetišča - plačilo stroškov oskrbe zapuščenega psa
Pooblastila inšpektorju, da bi odredil plačilo stroškov oskrbe zapuščene živali ni mogoče izpeljati iz obveznosti občine, da zagotovi zatočišče za zapuščene živali, ki jo zakon določa kot lokalno zadevo javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba.
Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo člen 3. Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč člen 19, 19-2.
denacionalizacija - vrednotenje zemljišč - podlaga za vrednotenje kmetijskih zemljišč
Podlaga za vrednotenje kmetijskih zemljišč je Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo. In ker je bil navedeni odlok sprejet na podlagi pravne ureditve, veljavne ob njegovem sprejemu, to je na podlagi Pravilnika za katastrsko klasifikacijo zemljišč, je zemljišča mogoče vrednotiti kot vrt le, če so ob podržavljenju ustrezala vsebini pojma vrt, kot jo določa navedeni pravilnik.
ZDen člen 5.ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2, 400, 400/3.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - zamenjava nepremičnine - pridobitev pravice uporabe - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Predlagateljica ni niti zatrjevala takega konkretnega ravnanja državnega organa ali predstavnika oblasti, ki bi merilo na sklenitev obravnavanega sporazuma. Zatrjevala je le specifičnost povojnih razmer in hierarhijo moči raznih oblastnikov ter pri tem ostala na ravni splošnosti. Da uveljavljanje samo takih splošnih družbenih razmer ne zadostuje za obstoj situacije iz 5. člena ZDen, pa je v sodni praksi že dalj časa ustaljeno stališče in ne pomeni preozke razlage navedene zakonske določbe.
Določba tretjega odstavka 400. člena ZPP se nanaša tretjo fazo postopka, ko je že prišlo do razveljavitve sodne odločbe in do nadomestitvenega postopka. Zato se revizija zmotno sklicuje na to zakonsko določbo. V drugi fazi postopka, v kateri se preverja utemeljenost predloga za obnovo postopka, pride v poštev le uporaba drugega odstavka 395. člena ZPP.
Presoja o krivdi predlagateljice vsebinsko temelji na ugotovitvah, da so na novo predlagane priče, (ki naj bi potrdile tudi na novo uveljavljana dejstva) delale v sindikalni organizaciji in da imajo vse bivališče na območju prvostopenjskega sodišča, zaradi česar bi predlagateljica ob zadostni skrbnosti lahko zanje pravočasno zvedela.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delovne razmerje toženke na pristojnem (manjšem) sodišču
Med druge tehtne okoliščine po 67. členu ZPP spada tudi okoliščina, da je dolžnica (po vložitvi ugovora) zaposlena na sodišču, ki kot stvarno in krajevno pristojno vodi postopek proti njej in na katerem je majhno število zaposlenih.