pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - prisilna hospitalizacija duševnih bolnikov zaradi ogrožanja samega sebe - ogrožanje drugih - obstoj resne grožnje - zmotna uporaba materialnega prava
Za sklepanje o lastnem ogrožanju morajo biti ugotovljene konkretne okoliščine, kot samomorilske težnje, hoteno slabšanje svojega zdravstvenega stanja ali podobno, vse ob pogoju, da se zanesljivo ugotovi, da zaradi svoje duševne motnje ni sposoben presoditi nevarnosti za lastno ogrožanje ter se voljno in zavestno odločiti za zdravljenje. Tudi o razlogu - ogrožanje drugih je mogoče sklepati le na podlagi konkretnih okoliščin, ki izpričujejo resno grožnjo.
ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 201, 201/1-3, 214, 214/1.
pripor - utemeljen sum - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - utemeljeni razlogi za sum
Ko Vrhovno sodišče odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o priporu, upošteva trditve, da sklepanje o utemeljenem sumu temelji na nedovoljenem(ih) dokazu(ih), samo če gre za dokaze, ki so že na prvi pogled nedovoljeni.
Razlogi, ki utemeljujejo potrebno stopnjo verjetnosti, da je določeni storilec storil kaznivo dejanje, morajo biti podani v času odreditve hišne preiskave, izkazani pa morajo biti tako, da je ex post mogoče preizkusiti obstoj pogojev za izdajo odredbe. Teh tudi ni mogoče utemeljevati za nazaj z dokazi, pridobljenimi s hišno preiskavo.
ZKP člen 19, 47, 371, 371/1-5.ZDT člen 10, 46, 47.
upravičeni tožilec - državni tožilec - skupina državnih tožilcev za posebne zadeve - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Ker ZDT prepušča dodelitev zadeve skupini za posebne zadeve presoji generalnega državnega tožilca, veljajo v primeru, ko se ta za odstop zadeve ne odloči, splošna pravila o krajevni pristojnosti državnega tožilstva. Ta pa se določa po krajevni pristojnosti sodišča (47. člen ZKP).
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 41/2, 42, 42/5.ZUstS člen 44.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - rok za vložitev zahteve za izločitev
Seznanjenost sodnika z nedovoljenimi dokazi ali obvestili, ki jih je treba iz spisa izločiti, ne spada med taksativno naštete izključitvene razloge iz 1. do 5. točke 39. člena ZKP-D. Ta okoliščina je bila lahko le odklonitveni razlog, zato je bilo treba v vsakem konkretnem primeru presojati, ali je take narave, da je seznanjenost sodnika vplivala na pristranskost v tolikšni meri, da je zato izpodbijana pravnomočna odločba nezakonita.
Razveljavitev 2. odstavka 41. člena ZKP (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U-I-149/99 z dne 3.4.2003, objavljena v Uradnem listu dne 12.5.2003)ne učinkuje za nazaj.
Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Ob dejanski ugotovitvi, da je toženec najprej udaril tožnika z lopato po glavi, nato pa še zavestno onemogočil G., da bi poklical pomoč, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določilo 154. člena ZOR, po katerem je tisti, ki povzroči škodo drugemu, dolžan povrniti škodo, pa tudi določilo 182. člena ZOR, ki določa odgovornost in povrnitev škode zaradi opustitve nujne pomoči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22975
KZ člen 134, 134/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - huda telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - konkretizacija trajanja posledic - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V opisu kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po 1. odstavku 134. člena KZ ni treba natančno časovno opredeliti trajanje posledice, temveč je dovolj, da se glede na konkretno opisane telesne poškodbe navede le ustrezen abstraktni kriterij iz omenjene določbe.
URS člen 33. ZTLR člen 20, 33, 37.ZD člen 102, 214.
zahteva za varstvo zakonitosti - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni posel - darilo - varstvo lastninske pravice - izpraznitev nepremičnine - dedovanje - razpolaganje oporočitelja z naklonjeno stvarjo - dedni dogovor - zmotna uporaba materialnega prava
Čeprav sta sodišči ugotovili, da je tožnik vpisan v zemljiško knjigo in prvi toženec ni izkazoval, da bi vložil lastninsko tožbo, je zlasti sodišče druge stopnje presojalo njegov ugovor, češ da je bil sklenjen dedni dogovor v zapuščinskem postopku. Toda dedni dogovor je dogovor dedičev v zapuščinskem postopku, da bodo skupno lastninsko pravico spremenili v solastninsko tako, da bo vsak sodedič postal solastnik posamezne, v zapuščino spadajoče stvari po alikvotnem delu. V obravnavanem primeru pa 1/2 sporne hiše sploh ni spadala v zapuščino po pokojnem A.K. in Vrhovno državno tožilstvo pravilno opozarja na določilo 102. člena ZD po katerem ima vsako razpolaganje oporočitelja s stvarjo, ki jo je komu naklonil v oporoki, za posledico preklic naklonitve stvari. Zato tožnik in prvi toženec nista mogla skleniti dednega dogovora o delitvi zapuščine po tretjem odstavku 214. člena ZD in toženi ni bil na podlagi sklepa o zapuščini razglašen za dediča celotne 1/2 sporne hiše, temveč samo v obsegu očetovega premoženja do 3/8 in je bil samo do tega deleža vpisan v zemljiško knjigo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - izločitev sodišča - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
Vprašanje pravilnosti in zakonitosti sodne odločbe se obravnava v okviru pravnih sredstev, ne pa v okviru smotrne delegacije. Za slednjo so pomembne okoliščine, ki vplivajo na spor od zunaj.
obnova postopka - novi dokazi - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica, ki uveljavlja bistveno kršitev določb ZPP ne pove, za katero kršitev naj bi šlo, kar bi morala storiti glede na to, da gre za izredno pravno sredstvo, ki ga lahko vloži le pravni strokovnjak in v katerem se bistvene kršitve postopka upoštevajo le v uveljavljanem obsegu.
Zavrnitev predloga za zaslišanje priče je v postopku v zvezi z izrednim pravnim sredstvom (obnova postopka) dovoljena. Upoštevati je treba, da je obnova postopka izredno pravno sredstvo, kar predstavlja poseg v pravnomočnost, katere pomen poudarja tudi 158. člen URS, obenem pa je pravnomočnost oziroma omejenost možnosti posegov v pravnomočne sodne odločbe tudi nujen element pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu URS.
vzajemnost - upravičenci do denacionalizacije - razlaga zakonskega besedila - argument teleološke redukcije - pravno nasledstvo pravice do denacionalizacije - jugoslovansko državljanstvo - tuji državljani
Določba 12. člena ZDen je očitno zgolj zaradi nomotehničnega lapsusa ob noveli ZDen-B ostala nespremenjena. Argument teleološke redukcije nam pove, da le navidezno ureja situacijo iz tretjega odstavka 9.
URS člen 29, 29/4. ZKP člen 18, 18/2, 39, 41, 41/2, 83, 178, 178/2, 178/5, 227, 227/8, 248, 257, 266, 266/3, 371, 371/1-8, 371/2, 381, 381/1. ZPol člen 54, 54/3.
izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci - antropometrija - nedovoljeni dokazi - poligraf - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - obravnava pred sodiščem druge stopnje - predlaganje novih dokazov - preiskava - ogled - navzočnost strank pri ogledu - izločitev sodnika - rok za vložitev zahteve za izločitev
Če obramba šele v pritožbi ali celo v izrednem pravnem sredstvu (zahteva za obnovo postopka) predlaga izvedbo dokaza, mora izkazati njegov obstoj in pravno relevantnost oziroma njegovo uspešnost z višjo stopnjo verjetnosti kot v postopku na prvi stopnji, in sicer glede na ostale že izvedene in ocenjene dokaze.
Brž ko je izkazano, da bi iz nekega dokaza izhajal dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti imel za posledico za obdolženca ugodnejšo sodbo, mora sodišče dokazni predlog sprejeti in dokaz izvesti.
Sodnik ni vezan na mnenje izvedenca. Mnenja, ki s stališči pravil logičnega sklepanja, splošne izobrazbe in izkušenj ni prepričljivo, sodišče ne bo upoštevalo oziroma bo, kolikor bo ocenilo, da je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj ali z drugimi okoliščinami v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ponovilo dokaz z istimi ali z drugimi izvedenci (257. člen ZKP).
Uporaba poligrafa s pisno privolitvijo osumljenca je sicer dopustna v predkazenskem postopku (3. odstavek 54. člena ZPol), vendar pa dobljenih rezultatov ni mogoče uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku, saj niso pridobljeni v skladu z določbami ZKP. Z njihovo uporabo bi bila kršena tudi izločitvena pravila iz 83. člena ZKP.
Izvedba preiskovalnih dejanj, ne da bi bile strank o tem obveščene, je izjema, zato jo mora preiskovalni sodnik ustrezno obrazložiti.
Če stranka v zakonskem roku ne predlaga izločitve sodnika, pa zato ni bilo objektivnih ovir, je v svoji pravici prekludirana.
ZPP člen 11, 11/1, 11/3, 109, 109/1, 109/2.URS člen 2,15, 22, 25, 29, 39.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku - avtoriteta sodne oblasti - pravica do pravnega varstva - pravica do svobode izražanja - višina denarne kazni
Določba 109. člena ZPP o kaznovanju tistega, ki v vlogi žali sodišče, je disciplinski ukrep, ki ima namen zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka, nujno procesno disciplino, zaupanje v sodstvo in avtoriteto sodne oblasti. Ta določba ne omejuje stranke pri navajanju vsebine, temveč pri načinu podajanja izjav. Udeleženec postopka svojih izjav pred sodiščem ne sme podajati na nedostojen žaljiv način.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - vrnitev sredstev - aktivna politika zaposlovanja - izobraževanje
Spor med zavodom in zavarovancem oziroma drugo brezposelno osebo o vrnitvi sredstev, ki so bila izplačana v okviru vključitve takšne osebe v programu aktivne politike zaposlovanja neposredno brezposelni osebi ali na podlagi dogovora med zavodom in to osebo, je socialni spor.
Delovna in socialna sodišča so kot specializirana sodišča pristojna reševati spore, za katere tako določa zakon. S 1.1.2005 je začel veljati ZDSS-1, ki je v točki 1.b prvega odstavka 5. člena pristojnost za odločanje v odškodninskih sporih iz delovnega razmerja ponovno prenesel na delovna sodišča, vendar je z določbo 87. člena določil, da se že začeti odškodninski spori po uveljavitvi ZDSS-1 nadaljujejo pred sodišči, pred katerimi tečejo ob uveljavitvi zakona. Ker se je v spornem primeru postopek začel pred uveljavitvijo ZDSS-1, in je ob uveljavitvi ZDSS-1 tekel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, se mora postopek tudi po uveljavitvi ZDSS-1, ne glede na nove določbe 5. člena ZDSS-1, nadaljevati pred rednim sodiščem.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost države - služenje vojaškega roka - vojaške vaje - premagovanje ovir - tarzanka - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Vrhovno sodišče se je že večkrat opredelilo, da predstavlja izvajanje vaje na kombiniranem (preprijemalnem) plezalniku (popularno "tarzanki") nevarno dejavnost (npr. sodba II Ips 388/97 z dne 8.10.1998). V konkretnem primeru, ko je bila hitrost izvedbe te vaje še posebej poudarjena (kontrola z merilcem časa) in ko je bila oprijemalna površina prečk mokra, o objektivni odgovornosti ne more biti dvoma.
Zaostreni pogoji za revizijo kot izredno pravno sredstvo v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom tudi od vlagatelja revizije zahtevajo dosledno opredelitev revizijskega obsega izpodbijanja.
Revizijsko sodišče lahko po 371. členu ZPP izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo. Zato mora stranka obseg revizijskega izpodbijanja jasno in popolno opredeliti. Revizijsko sodišče namreč nima zakonskega pooblastila razlagati, kaj je stranka menila z nejasnimi ali nepopolnimi trditvami. Zanj glede na 383. člen ZPP ne velja niti pooblastilo pritožbenega sodišča iz prvega odstavka 350. člena ZPP, še manj pa pooblastila prvostopenjskega sodišča o ravnanju z nepopolnimi vlogami.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - slabo premoženjsko stanje toženca
Zgolj dejstvo, da ima stranka majhna finančna sredstva in ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, samo po sebi ne predstavlja predpostavke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
obstoj pooblastilnega razmerja za sklenitev pogodbe - vrnitev kupnine
Ker ni dokazano pooblastilno razmerje med prvo toženko in ostalima dvema tožencema kot lastnikoma nepremičnine, in sicer niti za razgovore niti za sprejem denarja niti za sklenitev kupne pogodbe, in ker je bil tudi denar izročen samo prvi toženki, ni nobene pravne podlage, ki bi utemeljevala tožbeni zahtevek proti drugemu in tretjemu tožencu za vrnitev v naprej plačanega dela kupnine prvi toženki in za plačilo odškodnine.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Če sodba sodišča prve stopnje vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in sodišče druge stopnje tem razlogom samo pritrdi, tako da navede, da se s sodbo sodišča prve stopnje strinja, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
vabljenje na glavno obravnavo - zastopanje po pooblaščencu - vročanje
Če ima stranka pooblaščenca, se pisanja (tudi vabilo za glavno obravnavo) vročajo njemu, razen če ZPP ne določa drugače (npr. pri izvedbi dokaza z zaslišanjem strank - 261. člen ZPP).