Če pritožbeno sodišče ne presodi vseh pritožbenih navedb, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP le, če se pritožbeni razlog nanaša na odločilno dejstvo; če pa gre za druge razloge, glede katerih pritožbeno sodišče ni zavzelo stališča, je lahko podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 1. odstavkom 395. člena ZKP.
solastnina - prodaja tuje stvari - pogodba o prevzemu dolga - izčrpana pogodba
Ne glede na okoliščino, ali tožnikova terjatev izvira iz pogodbe o poslovnem sodelovanju ali iz zatrjevanega solastništva ribje jate, je obstajala najprej v razmerju do prvotnega dolžnika, s kasnejšo sklenitvijo pogodbe o prevzemu dolga pa je tožnik pristal, da jo plača druga oseba na način, kot je določen v pogodbi. Okoliščina o tožnikovem solastništvu ribje jate zato ni pravno pomembna.
Ker je tožnik kot upnik s pogodbo o prevzemu dolga pristal tudi, da prevzemnik dolg izplača le na pogodbeno dogovorjeni način, torej iz predvidenega iztržka od končne prodaje rib, je pravno pomembno le, ali tožena stranka lahko plača vtoževano terjatev na dogovorjeni način. Ugotovitev obeh sodišč je, da ne more, ker iztržka ni več oziroma ker je pogodba izčrpana.
ZPP člen 184.ZOR člen 154, 154/2, 176, 176/1, 176/2, 176/3, 176/4, 200, 203.
tožba - sprememba tožbe - statusne spremembe zavarovanca - prenehanje pravne osebe zaradi razdelitve - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost imetnika nevarne stvari - izročitev stvari tretjemu - odgovornost uporabnika motornega vozila - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Identiteta zavarovanca tožene zavarovalnice spada v sklop tožbenih navedb, zaradi česar pri uskladitvi naziva zavarovanca ne gre za spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP, temveč le za popravo posameznih navedb v skladu z določbo tretjega odstavka navedene zakonske določbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb
Ker je zahteva za varstvo zakonitosti samostojno pravno sredstvo, se vlagatelj v njej ne more sklicevati na pritožbene navedbe.
S pritrjevanjem prepričljivim in popolnim razlogom prvostopenjske sodbe višje sodišče zadosti zakonski zahtevi (1. odstavek 395. člena ZKP), da mora sodišče druge stopnje obrazloženo presoditi pritožbene navedbe o vseh odločilnih dejstvih.
Primernosti izrečene kazenske sankcije ni mogoče uveljavljati v zahtevi za varstvo zakonitosti kot razlog za izpodbijanje pravnomočne sodbe.
nedopustnost izvršbe - izvršba na izpraznitev in izročitev nepremičnin - obseg izvršbe - premičnine
Tožbeni zahtevek zaradi nedopustnosti izvršbe glede odstranitve v stanovanju spravljenih premičnin, ne more biti utemeljen, če je bila dovoljena le izvršba zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine (stanovanja).
Ker je bil kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin, storjenega 11.12.1996, pravnomočno končan pred potekom 6-letne dobe, absolutno zastaranje kazenskega pregona ni nastopilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zaposlitev pravdne stranke (sodnice) na pristojnem sodišču
Prenos pristojnosti zaradi toženkine zaposlitve (sodnica) na krajevno pristojnem sodišču.
Dokazni predlog obrambe je materialnopravno relevanten dokaz v korist obdolženca, razen če je očitno, da predlagani dokaz ne more biti uspešen, ker je zaradi jasnosti zadeve odveč v smislu 2. odstavka 343. člena ZKP in bi se z izvedbo takega dokaza postopek le zavlačeval. Če bi sodišče zavrnilo dokazni predlog obrambe brez razumne obrazložitve o materialnopravni relevantnosti in potrebnosti dokaza, bi bila podana kršitev kazenskega postopka, ki bi bila bistvena v smislu 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, če je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - umik tožbe - enotni sosporniki - odločitev o stroških pravdnega postopka - izpolnitev zahtevka
Umik tožbe z zahtevo na povrnitev pravdnih stroškov (tretji in sedmi odstavek 163. člena ZPP) ima poleg sklepa o ustavitvi postopka (tretji odstavek 188. člena ZPP) za posledico neposredno uporabo določbe prvega odstavka 158. člena ZPP. Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Potemtakem mora tožena stranka, ki je izpolnila zahtevek, povrniti tožeči stranki pravdne stroške, če je ta tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka.
ZASP člen 30, 30/1, 146, 146/4, 147, 147/1-1, 153, 153/3.
avtorsko pravo - varstvo materialnih avtorskih pravic - pravica radiodifuznega oddajanja - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - višina nadomestila
Določba tretjega odstavka 153. člena ZASP pri uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, poleg splošne tarife za eksploatacijo, dopušča drugačen dogovor in morebitno posebno tarifo.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - civilna delitev - vlaganja v ustanovitev nove družbe - aktiva in pasiva - nedeljivost investicije - enotnost lastninskega režima - upravljanje s skupnim premoženjem
Prizadevanja pravdnih strank za ustanovitev nove družbe in začetek njenega poslovanja je treba obravnavati enotno kot njun skupen prispevek za pridobivanje skupnega premoženja. Zatrjevani dogovor o finančni konstrukciji, kako bosta pridobila finančna sredstva vsak od svojih sorodnikov, ne more imeti za posledico ločenega lastninskega režima pridobljenega premoženja. Vlaganj pri nastajanju skupnega premoženja namreč ni mogoče presojati ločeno po posameznih stvareh.
ZVD člen 25, 30. ZTPDR člen 73.ZOR člen 154, 154/1.
odškodninska odgovornost "delodajalca" - krivdna odgovornost - sklenitev delovnega razmerja - zaposlovanje na črno - nesreča pri delu - varstvo pri delu - uporaba zaščitnih očal - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - potrebna skrbnost delodajalca
Delodajalec, ki zaposluje delavca, ne da bi z njim sklenil delovno razmerje se ne more sklicevati, da zaradi neobstoja delovnega razmerja ni imel dolžnosti, ki jih nalagajo predpisi o varstvu pri delu.
Vzročna zveza je razmerje med konkretnim protipravnim ravnanjem odškodninske odgovorne osebe in škodo. Dejstvo, da toženec ni ravnal v skladu z ZVD, samo po sebi še ne pomeni, da je vsaka škoda, ki nastane pri delu, posledica teh opustitev (tu namreč ne gre za odgovornost za mešano naključje, pač pa mora biti podana konkretna vzročna zveza med konkretnim ravnanjem in konkretno škodo oziroma škodnim dogodkom).
denacionalizacija - razpolaganje z nacionaliziranim premoženjem - sporazum - generalno pravno nasledstvo denacionalizacijskih upravičencev - generalno pooblastilo - veljavnost sporazuma
Namen denacionalizacijskega postopka je v vrnitvi premoženja, ki je bilo odvzeto. Zato ni mogoče govoriti o nedopustnem razpolaganju z nacionaliziranim premoženjem, ko zavezanec do vrnitve in upravičenec še pred oblastveno odločbo o tem premoženju skleneta sporazum.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - zdravljenje na zaprtem oddelku - podaljšanje pridržanja - varstvo osebnostnih pravic
Odgovor na vprašanje, ali je nujno potrebno, da se pacientki omeji svoboda gibanja ali preprečijo stiki z zunanjim svetom (v kontekstu določb 70. člena ZNP), je med drugim odvisen tudi od rešitve vprašanja, ali je bilo v konkretnem primeru poseženo v ustavno varovano pravico do prostovoljnega zdravljenja (3. odstavek 51. člena Ustave RS). Spoštovanje svobodne volje je namreč tudi pri zdravljenju najpomembnejše načelo. Sodišče bi zato moralo pred odločitvijo o pridržanju, ugotoviti (ob ustrezni strokovni podpori izvedenca), ali je pacientkina odklonitev zdravljenja z določenimi zdravili rezultat njenih psihopatoloških doživetij na področju volje in mišljenja.
ZPP člen 22, 22/1, 25, 25/2.ZIZ člen 30, 35, 35/2.ZIS člen 100, 100/1.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor krajevne nepristojnosti v izvršilnem postopku - bivališče dolžnika
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Analogna uporaba te določbe v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ) pomeni, da to velja do vložitve ugovora. In ker je dolžnica v ugovoru navedla, da Okrajno sodišče v Kočevju ni krajevno pristojno, se je to sodišče (glede na drugi odstavek 35.
člena ZIZ in prvi odstavek 100. člena ZIZ) pravilno izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo sodišču na čigar območju ima dolžnica stalno prebivališče.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - načelo zaupanja v cestnem prometu - načelo defenzivne vožnje - vzročna zveza
V primeru, ko več udeležencev v cestnem prometu s svojim protipredpisnim ravnanjem prispeva k prometni nesreči, odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi tisti, čigar dejanja so v neposredni vzročni zvezi z nastankom prepovedane posledice. V primeru takšnega steka kršitev dolžnostnega ravnanja ni pomembno, kateri od udeležencev v cestnem prometu je povzročil nevarno prometno situacijo in kdo bi lahko prvi ukrepal za njeno preprečitev. Odločilna je zgolj presoja, ali je bila prometna nesreča v danih okoliščinah za prometnega udeleženca objektivno predvidljiva in ali bi jo lahko preprečil.
ZKP člen 16, 16/3, 299, 299/5, 367, 367/7, 420, 420/1-3.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je zavrnitev zaslišanja predlaganih prič na glavni obravnavi obrazložilo, ni pa te obrazložitve povzelo v sodbi. S tem je bila sicer prekršena določba 7. odstavka 364. člena ZKP, vendar pa zahteva za varstvo zakonitosti ne trdi, da je ta kršitev vplivala na zakonitost sodbe v smislu 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP.