prevzem delavcev - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - vrnitev k prejšnjemu delodajalcu
Delodajalec je s pogodbo prenesel opravljanje dejavnosti varovanja na drugo pogodbeno stranko, ki je tudi prevzela delavce (15. člen ZTPDR, 15. člen ZKPgd). Ob sklenitvi pogodb ob prenosu dejavnosti in prevzemu delavcev, se delodajalec ni prepričal, ali ima drugi delodajalec na podlagi 6. odstavka 4. člena ZGD in 8. člena Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja (ZZV) licenco za opravljanje zasebnega varovanja. Ker drugi delodajalec teh pogojev ni izpolnil, je prevzetim delavcem prenehalo delovno razmerje. Zato ima tožnik pravico zahtevati, da ga prejšnji delodajalec ponovno sprejme v delovno razmerje.
davek od dobička pravnih oseb - vračilo preveč plačanih akontacij davka - davčni obračun - dividende
Ureditev 32. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO) izhaja iz načela, da se dobiček, ko gre za pravne osebe - rezidente RS, obdavči samo enkrat: pri izplačevalcu ali pri prejemniku dividend. Davek praviloma plača prejemnik ali za prejemnika izplačevalec.
pravni interes za pritožbo - zavrnilna sodba - zavrženje pritožbe
Z zavrnitvijo zahtevka za toženo stranko preneha nevarnost, da bi morala kaj dati ali storiti. Z zavrnitvijo zahtevka se položaj tožene stranke v pravnem pogledu le izboljša in zato tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper zavrnilno sodbo (3. odstavek 342. člena ZPP).
Pooblaščenka tožnika je bila dolžna pošto dvigati na naslovu, kjer je imela svoj sedež, v primeru spremembe naslova pa sama sporočiti to spremembo sodišču (145. člen ZPP).
ZOR člen 355, 355/1, 355/2. ZPPSL (1989) člen 116, 116/4. ZPPSL člen 130.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zastavna pogodba - vrnitev danega - nemožnost izpolnitve - stvari, določene po vrsti (generične stvari) - delnice - premoženjskopravni zahtevek - relativna neučinkovitost izpodbitega pravnega posla - razlaga zakona - jezikovna razlaga - teleološka razlaga - spori, ki so posledica stečajnega postopka - uporaba ZPPSL 1993 ali ZPPSL
Morebitne dolžnikove težave pri pridobivanju vrstnih (generičnih) stvari ne zadoščajo za nastanek dolžnikove nemožnosti (2. odstavek 355. člena ZOR).
355. člen ZOR se lahko smiselno uporabi za pravice, določene po vrsti.
Smisel 4. odstavka 116. člena ZPPSL je, da se vzpostavi pravni položaj, ki bi ostajal, če bi pravno dejanje ne bilo storjeno; to odločilno govori v prid vrnitve prejetega, dokler je le-ta sploh mogoča.
ZDDV člen 53, 53/4. ZDavP člen 20,20/2. ZUS člen 73.
davek na dodano vrednost - vračilo plačanega davka - pobot z davčnimi dolgovi
Če se ugotovi, da je treba davčnemu zavezancu vrniti del plačanega DDV, ima pa ta davčni zavezanec davčni dolg iz drugih pravnih naslovov, se mu vrne DDV zmanjšan za znesek davčnega dolga. V postopku vračila DDV davčni zavezanec ne more uveljavljati odložitve plačila davčnega dolga, ki izvira iz drugih pravnih naslovov.
Čeprav je res, da delovno dovoljenje izrecno ni določeno kot pogoj za priznanje pravice do nadomestila po 123. členu ZPIZ niti po kakšnem drugem členu tega zakona, ne gre prezreti, da je možno delovnemu invalidu to pravico priznati samo pod pogojem iz drugega odstavka 188. člena ZPIZ, ki določa, da se nadomestila plače nezaposlenim zavarovancem izplačujejo za mesece, v katerih so se redno javljali zavodu za zaposlovanje in za mesece, v katerih se niso mogli javiti iz opravičljivih razlogov. Ker je po ugotovitvah v postopku, v skladu z določbo 69. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.) bilo ugotovljeno, da tožnik ni mogel biti prijavljen na zavodu kot brezposelna oseba (ker ni imel delovnega dovoljenja, niti brez dovoljenja ni mogel biti iskalec zaposlitve), se revident zavodu ni imel več kaj javljati, zato tudi ni bilo pogojev, določenih v zakonu, da bi se mu izplačevalo sporno nadomestilo plače.
ZUS člen 77, 77/2-3. ZDavP člen 15, 15/4. ZDavP-1 člen 406. ZZDPO člen 32, 45, 46. Slovenski računovodski standardi standard 3, 5, 17, 21.
davek od dobička – davki in prispevki od plač – razlaga Slovenskih računovodskih standardov (SRS) – nastanek poslovnega dogodka – izplačilo dobička članom uprave – akontacija davka od dobička pravnih oseb – nagrade delavcem iz naslova inovacij
V SRS ni podlage za stališče, da gre za dvom v nastanek poslovnega dogodka, če listina, na podlagi katere je bilo knjiženje opravljeno, nima opredelitve o vrsti storitve, je pa mogoče vrsto storitve oziroma naravo in obseg poslovnega dogodka spoznati iz drugih navedb v listini in iz vsebine drugih knjigovodskih listin. Bistveno namreč je, da izkazujejo resničnost poslovnega dogodka, poslovne knjige oziroma vsebina vseh knjigovodskih listin.
Tožničina ugotovljena ravnanja (ni čistila sanitarij, malomarno je stregla goste, do njih se je vedla tako, kot se do gostov ne bi smela, pred gosti je žalila toženo stranko in njeno poslovno sodelavko) predstavljajo tako hude kršitve delovnih obveznosti, da je tožena stranka imela podlago, da je tožnici izrekla ob upoštevanju določil 5. točke 40. člena kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list RS, št. 26/91), predvsem ob upoštevanju 8. alineje citiranega člena, disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
davek od dobička iz kapitala - prodaja vrednostnega papirja pred potekom treh let od dneva, ko je bi vrednostni papir pridobljen - osnova davka - razlika med prodajno ceno in valorizirano vrednostjo kapitala ob pridobitvi
Pri davku na dobiček iz kapitala je osnova razlika med prodajno ceno in valorizirano vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Za ugotovitev vrednosti vrednostnih papirjev ob pridobitvi je (po določbi 60. člena Zakona o dohodnini) pomembna zgolj njihova cena na dan pridobitve. Zato stroški kredita, ki je bil pridobljen za nakup vrednostnih papirjev, ne morejo biti upoštevni.
neupravičena odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja
Neupravičena odsotnost z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni (to je dejanska ugotovitev) je, če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Ker je bilo ugotovljeno, da tožena stranka tožniku spornega dopusta ni odobrila (kar je bilo tožniku sporočeno), da tožnik nasprotno ni uspel dokazati, da mu je bil dopust odobren, ker je moral delavec za odobritev dobiti predhodno pisno soglasje, tega pa ni imel (dejansko stanje na katerega je revizijsko sodišče vezano glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP), je delodajalec dokazal resen razlog za prenehanje delovnega razmerja tožniku, zato mu je delovno razmerje lahko prenehalo na podlagi, ki ga je kot pomembnega za prenehanje delovnega razmerja ugotavljala tožena stranka.
Določilo 13. člena ZST pomeni izjemo od pravila, da je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Stranka pogosto šele z vročitvijo opomina izve za višino sodne takse, poleg tega pa lahko nastanejo okoliščine, ki opravičujejo obročno plačilo sodne takse šele po nastanku taksne obveznosti.
ZDDPO člen 12, 25. SRS 21. ZDavP člen 15, 15/4. ZPD člen 3, 20, 20/1.
zamudne obresti - davek od dobička pravnih oseb
Davčnega zavezanca bremenijo posledice zamude z dnem izvršljivosti odločbe o odmeri davka. Zavezanec za plačilo prometnega davka je slovenska pravna oseba, če je zanjo opravila storitev tuja pravna oseba po svojih delavcih, ki pa pri nas ni registrirana.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - objektivna nepristranskost - predsednik pristojnega sodišča kot tožnik
Delegacija zaradi smotrnosti pride v poštev tudi v primerih, ko bi lahko nastal dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Okoliščina, da je pravdna stranka predsednik razpravljajočega sodišča zato predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek - izločitev postopka
V primeru objektivne zveznosti, posebej če se sodba nanaša na udeležence, se zahteva za varstvo zakonitosti praviloma rešuje šele tedaj, ko postane odločba pravnomočna kot celota in ko je končan tudi celoten kazenski postopek, torej ko je v ponovljenem postopku pravnomočno odločeno tudi o razveljevljenem delu sodbe.
Preslepiti drugega pomeni ustvariti pri oškodovancu zmotno predstavo o določenih okoliščinah. Konkretizaciji tega znaka je v opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije po 1. odstavku 234.a člena KZ zadoščeno z navedbo, da je obtoženec pri oškodovancu z izročitvijo naročilnice za blago ustvaril zmotno predstavo z lažno zavezo, da bo naročene izdelke plačal v roku dospelosti (česar pa ni storil) in je oškodovano podjetje s tem preslepil in zapeljal, da so mu blago izročili.