ZPP člen 182, 182/3, 370, 370/3. ZGD člen 436, 436/3.
eventualna (navidezna) kumulacija tožbenih zahtevkov - primarni in podredni tožbeni zahtevek - tožba za izključitev družbenika - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov je le navidezna, saj gre pri primarnem zahtevku in pri podrednem zahtevku dejansko za en sam tožbeni zahtevek. Eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov namreč domneva obstoj več zahtevkov, ki so sicer v medsebojni zvezi, vendar pa so različni, in to tako različni, da bi jih bilo mogoče uveljavljati v različnih pravdah. Praviloma pa je mogoče ugoditi le enemu izmed njih, ker se medsebojno izključujejo.
Rok za vložitev tožbe po tretjem odstavku 436. člena ZGD ni določen, saj gre za oblikovalno upravičenje družbenikov. Z oblikovalno sodbo se namreč spremeni dotedanje pravno stanje v družbi, torej položaj (izključenega) družbenika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Med druge tehtne razloge za delegacijo pristojnosti se uvrščajo tudi primeri, ko je stranka postopka sodnik ali delavec sodišča, na katerem se naj bi sodilo v zadevi, vsaj tedaj, če gre za manjše sodišče. Prav za tak primer pa gre v tej zadevi.
ZPVZDruP člen 2, 2/1, 5, 5/1.ZLPP člen 50, 50/2.ZPPOLS člen 25m.ZZLPPO člen 65, 65/2. ZGD člen 394, 394/1, 397, 397/1, 397/2.ZPP člen 323, 323/2, 323/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - zastopanje - prenehanje delovanja družbenega pravobranilca - nepravdni postopek - postopek po ZSReg - vstop državnega pravobranilstva v postopek - pravica do vložitve ugovora - oškodovanje družbenega premoženja - postopek izbrisa družbe iz sodnega registra - objava odločbe
Ker je namen prvega odstavka 5. člena ZPVZDruP dokončanje že začetih postopkov, se lahko norma analogno uporablja tudi za ostale nedokončane postopke, ne le za pravdne postopke.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - davčna zatajitev - davek po odbitku - davek na izplačane plače
Ker je po določbi 114. člena ZDP in po 107. člena ZDoh za davčnega zavezanca, to je za fizično osebo, ki skladno z določbo 15. člena ZDoh prejema plačo iz delovnega razmerja oziroma druge prejemke (npr. regres), dolžan obračunati in plačati davek izplačevalec osebnih prejemkov in drugih dohodkov, če je izplačevalec pravna oseba, gre glede na določbi 1. alineje 1. odstavka 16. člena ZDoh in 1. odstavka 6. člena ZZPSV ter način plačevanja teh dajatev za davek po odbitku.
V obdolženčevem ravnanju, ki je kot direktor gospodarske družbe v nasprotju z zakonskimi določbami odredil izplačilo regresa za prehrano oziroma izplačila regresa za letni dopust v bonih, zaradi česar ni bil obračunan davek od osebnih prejemkov, in ob ostalih izpolnjenih pogojih (namen izogniti se plačilu davkov, preslepitev davčnega organa, pridobitev velike premoženjske koristi s tem namenom) so podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja po 3. in 1. odstavku 254. člena KZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22875
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 487.KZ člen 73.
postopek proti mladoletnikom - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike
Zavrnitev dokaznega predloga z utemeljitvijo, da bi priči najverjetneje potrdili poročilo zavoda, nasprotuje temeljnim pravilom odločanja v postopku dokazovanja, ker sodišče, četudi zgolj z verjetnostjo, sklepa na domnevno vsebino dokaza, in ga smiselno tudi že ocenjuje, še preden je bil ta sploh izveden.
Namen izrekanja kazenskih sankcij zoper mladoletnike (73. člen KZ) ni zgolj v zagotavljanju mladoletnikove vzgoje, prevzgoje in pravilnega razvoja, čeprav je to v ospredju, temveč mora biti ob tem upoštevano tudi uresničevanje celovite vloge kazenskih sankcij kot ukrepov zoper storilce kaznivih dejanj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22879
ZKP člen 307, 307/3.KZ člen 252.
glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - pranje denarja - predhodno kaznivo dejanje
Določba 3. odstavka 307. člena ZKP ne zahteva, da bi ob ostalih izpolnjenih pogojih obdolženec moral biti zaslišan na kakšnem prejšnjem naroku za glavno obravnavo, da bi se lahko opravila glavna obravnava v njegovi nenavzočnosti, ampak je ta zakonski pogoj izpolnjen tudi, če je bil obdolženec zaslišan v preiskavi.
Ker je iz izreka in obrazložitev izpodbijanih sodb razvidno, da so bili obdolženci oproščeni obtožbe po 3. točki 358. člena ZKP, ker ni bilo dokazano, da bi zaseženi denar izviral iz davčne zatajitve in organizirane goljufije pri piramidnih igrah ter da bi obdolženci prikrivali izvor tega denarja, kršitev določbe 252. člena KZ na način iz 1. točke 372. člena ZKP ni podana. Bila bi le v primeru, če bi sodišče izreklo oprostilno sodbo na podlagi 1. točke 358. člena ZKP in jo tudi utemeljilo z razlogi, zaradi katerih je štelo, da dejanje, za katero so bili obdolženci obtoženi, ni kaznivo dejanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornica opisuje drugačno dejansko stanje, kot sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22982
ZKP člen 270, 270/2, 435, 435/2, 437.KZ člen 256, 256/1, 256/3.
skrajšani postopek - preizkus obtožnega predloga - poprava obtožnega predloga - kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin - opis kaznivega dejanja - kriva listina
S tem ko je sodišče obdolžencu vročilo obtožni predlog, nato pa ga je zavrglo, ne pa razpisalo glavne obravnave, je kršilo določbo 2. odstavka 435. člena ZKP.
Ker je sodišče zavrglo obtožni predlog, ker v opisu dejanja ni bilo vseh znakov očitanega kaznivega dejanja, ni moglo kršiti določbe 2. odstavka 270. člena ZKP, saj je bil obtožni predlog sestavljen po predpisih in torej ni bilo razloga, da se državnemu tožilcu vrne obtožni predlog v popravo.
Z izrazom "kriva dovolilnica za prevoz tovora" kriva javna listina (3. odstavek 256. člena KZ) v opisu ni konkretizirana: v konkretnem primeru bi moralo biti opredeljeno, da dovolilnica za prevoz tovora ne izvira od izdajatelja, to je Ministrstva za pomorstvo, promet in zveze Republike Hrvaške.
Odprtje računa in razpolaganja s sredstvi na bančnem računu družbe pomeni, da je bila družba vsaj imetnik, če že ne lastnik denarja na svojem nerazidenčnem računu.
ZKP člen 39, 41, 41/2, 371, 371/1-2, 384, 420, 420/2.
izločitev sodnika - rok za vložitev zahteve za izločitev - uveljavljanje zahteve za izločitev v pritožbi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Stranka je prekludirana, če v zakonskem roku ne zahteva izločitve sodnika, pa bi to lahko storila. Zato se v pritožbenem postopku ne more sklicevati na kršitev določbe 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ki je podana, če je na glavni obravnavi sodeloval sodnik, ki bi moral biti izločen (1. do 5. točka 39. člena ZKP), razen v primeru, če na kršitev ni mogla opozoriti med glavno obravnavo, ali pa je nanjo opozorila, pa je sodišče ni upoštevalo.
ZPP člen 325, 325/4, 339, 339/2-14.ZZZDR člen 123, 129.
sodba - odpoved pravici do pritožbe - obrazložitev sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - preživljanje otroka - višina preživnine - zahteva za varstvo zakonitosti
V primeru, ko sta se ob razglašeni sodbi stranki odpovedali pravici do pritožbe, je prej navedeni standard obrazložitve sodbe vsekakor nižji, vendar pa to še ne pomeni, da je strankam mogoče dostaviti neobrazloženo sodbo ali sodbo z razlogi, ki ne zadoščajo najnižjemu standardu obrazložitve.
ZOR člen 154, 154/2, 173.ZPP člen 39, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - odgovornost delodajalca - vojaška vaja - poškodba pri poklicnem vojaku - hoja po kraškem terenu
Hoja po razgibanem kraškem terenu v ugodnih časovnih in vremenskih razmerah za poklicnega vojaka ne pomeni nevarne dejavnosti.
Odmera zadoščenja za telesne bolečine, za strah, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za skaženost zaradi zloma leve ponvice levega kolka s travmatsko okvaro levega lumbosakralnega živčnega pleteža, lobanjsko-možganske poškodbe v smislu možganskega pretresa, več manjših udarninsko-raztrganinskih ran, večje raztrganine z večjim kožnim defektom na levi podlahti in odrgnin v predelu prsnega koša).
prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - razlaga spornih pogodbenih določil - predmet prodaje - vpis v zemljiško knjigo
Sicer jasna določila pogodb o predmetu prodaje je tožena stranka naredila sporna (s tem, ko je zatrjevala, da je bila predmet prodaje celotna nepremičnina), ugotovitev namena strank (ki je dejansko vprašanje) pa je to spornost odpravila (drugi odstavek 99. člena ZOR).
Uredba sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 33, 33-2, 34, 34-1, 34-2, 76, 76-2.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska zamudna sodba - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - javni red - vročanje sodnih pisanj v prevodu - odklonitev sprejema sodnega pisanja - načelo kontradiktornosti
Glede na to, da Uredba sveta (ES), št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih (trgovinskih) zadevah velja od 1.3.2002 in da gre v obravnavanem primeru za razmerja, ki učinkujejo tudi po vstopu Republike Slovenije v Evropsko Unijo, deloma pa tudi za procesna pravila, je treba v skladu s členom 76, točko 2 neposredno uporabiti njena določila.
Standard "očitno nasprotje" je stopnjevan pojem, ki pomeni, da se sodba ne prizna že samo zato, ker bi bilo priznanje v nasprotju z javnim redom. Nasprotje mora biti očitno, torej že na prvi pogled vidno.
pravica do povračila škode - človekove pravice in temeljne svoboščine - odškodninska odgovornost za zakonodajno protipravnost - socialne in ekonomske pravice - socialna varnost otrok
Socialna in ekonomska enakost prav vseh otrok je iluzorna. Tudi ustava, mednarodne konvencije in zakonodaje te vrednote ne morejo zagotavljati. Dolžnost države je, da poskrbi za tak standard socialne varnosti, ki zagotavlja preživetje in ki je v skladu z njenimi ekonomskimi sposobnostmi.