Uredba sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 33, 33-2, 34, 34-1, 34-2, 76, 76-2.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska zamudna sodba - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - javni red - vročanje sodnih pisanj v prevodu - odklonitev sprejema sodnega pisanja - načelo kontradiktornosti
Glede na to, da Uredba sveta (ES), št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih (trgovinskih) zadevah velja od 1.3.2002 in da gre v obravnavanem primeru za razmerja, ki učinkujejo tudi po vstopu Republike Slovenije v Evropsko Unijo, deloma pa tudi za procesna pravila, je treba v skladu s členom 76, točko 2 neposredno uporabiti njena določila.
Standard "očitno nasprotje" je stopnjevan pojem, ki pomeni, da se sodba ne prizna že samo zato, ker bi bilo priznanje v nasprotju z javnim redom. Nasprotje mora biti očitno, torej že na prvi pogled vidno.
upravičenec do denacionalizacije - tuj državljan - vzajemnost z Republiko Hrvaško
Ker vzajemnost glede denacionalizacije z Republiko Hrvaško ni podana, prejšnji lastnik, ki je bil ob podržavljenju hrvaški državljan, ni upravičenec do denacionalizacije. Ugotovitev vzajemnosti je po ZDen-B pogoj, ki ga dokazuje stranka, ki uveljavlja denacionalizacijo.
prenehanje delovnega razmerja - resen razlog za prenehanje delovnega razmerja - izostanek z dela
Neupravičen izostanek z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni (to je dejanska ugotovitev) je, če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja, vendar mora ta razlog biti dokazan. Ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da tožnica po 12.2.1999 za delo ni bila sposobna zaradi zdravstvenih težav, to pomeni, da od 13.2.1999 dalje z dela ni izostala neupravičeno. Delodajalec tako ni dokazal resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja, zato tožnici delovno razmerje ni moglo prenehati iz razloga in na podlagi, ki ga je kot bistvenega za prenehanje delovnega razmerja ugotovila tožena stranka.
Čeprav se pravnomočnost ne nanaša na dejanske ugotovitve, je pri presoji, ali gre za že razsojeno stvar, treba upoštevati sodbo kot celoto, torej poleg izreka samega tudi dejansko stanje in pravno podlago.
delovno razmerje za določen čas - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas
Ker zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, na katerega so se pavšalno sklicevale pogodbe o zaposlitvi, to je začasno povečani obseg dela, dejansko ni bil podan, je bilo takšno delovno razmerje sklenjeno v nasprotju z zakonom.
pokojnina vojaškega zavarovanca - odmera pokojnine
Glede na besedilo 6. člena ZPIZVZ se zagotavljajo pravice, pridobljene na podlagi odločb vojaškega nosilca zavarovanja le tistim upravičencem, ki so jim bile te pravice priznane za september 1991. Z določitvijo tega datuma se namreč upošteva sklep Predsedstva Republike Slovenije z dne 18.7.1991 o izstopu iz nekdanje JLA.
Navedene pokojnine so se do septembra 1991 izplačevale v nekdanjih jugoslovanskih dinarjih, ki so bili takrat plačilno sredstvo tudi na območju Republike Slovenije. Zato se za tisto obdobje lahko vzamejo za osnovo dejanski zneski izplačanih vojaških pokojnin. Po valutni osamosvojitvi Republike Slovenije, ki je bila izvedena 7. oktobra 1991, je bilo na območju Republike Slovenije možno uporabljati le slovensko denarno enoto, zato je bil zadnji mesec, v katerem so bili zneski vojaških pokojnin in pokojnin po slovenskih predpisih še neposredno primerljivi, september 1991.
ZDavP člen 112, 198, 201, 201/1, 202/2. ZDS člen 2, 2/2, 9, 9/3, 13. ZUP (1986) člen 144, 144/1, 144/7. ZUS člen 60, 60/1-4, 67, 67/2, 77, 77/2-3.
davek od dobička pravnih oseb - vračilo preveč plačanih akontacij - ugotovitev pravilnega obračuna davka ni predhodno vprašanje
V postopku vračila preveč plačanih akontacij davka od dobička pravnih oseb ugotovitev pravilnega obračuna tega davka (s strani davčne inšpekcije) ni predhodno vprašanje. Zato ni bilo zakonite podlage za prekinitev postopka vračila preveč plačane akontacije davka od dobička pravnih oseb zaradi rešitve predhodnega vprašanja.
Po določbi 78. člena ZTPDR pa mora biti sklep o prenehanju delovnega razmerja in razlogi zanj, delavcu vročen v pisni obliki s poukom o pravici do ugovora.
denarno nadomestilo za čas čakanja - pravice invalidov
Po določbi 124. člena ZPIZ ima pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu tudi delovni invalid II. in III. kategorije, ki mu je neodvisno od njegove volje prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu, na katero je bil razporejen oziroma mu je bilo preskrbljeno po nastanku invalidnosti, če se v 30. dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Revidentki pa, kot je bilo že povedano, delovno razmerje ni prenehalo kot delovnemu invalidu ampak iz naslova trajnega presežka, zato zanjo ta določba ni uporabljiva, ker sploh ni bila ustrezno razporejena oziroma ji drugo ustrezno delo ni bilo preskrbljeno.
prenehanje delovnega razmerja - pristojni organ - potek mandata - izvajanje dokazov - posebne (kvalifikatorne) okoliščine
Disciplinski komisiji, ki je izvajala dokaze, je potekel mandat. Nova disciplinska komisija, ki je v soglasju s prisotnimi sprejela sklep, da bo izvedla dokaze tako, da bo prebrala pred prejšnjo komisijo izvedene dokaze, je s tem izvedla dokaze, ki so bili veljavna pravna podlaga za odločitev. Tožnica, ki se obravnave neupravičeno ni udeležila, se je s tem odrekla možnosti, da bi se izrekla o načinu izvedbe dokazov.
Svet šole kot drugostopni organ je ugotovil, da niso podane posebne (kvalifikatorne) okoliščine, zato glede na določbe pravilnika tožene stranke in ZDR (1990) ni bilo pogojev za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
plačilo odpravnine - razrešitveni razlog za odpoklic direktorja pred iztekom mandata - utemeljen razlog za odpoklic - pravni standard - vrednostni standard
Nižji sodišči sta pri presoji prezrli vrednostni standard, da je že sama funkcija direktorja od tožnice pri izpolnjevanju obveznosti terjala takšno skrbnost kot se zahteva za ravnanje dobrega gospodarja, če že ne dobrega strokovnjaka. Namen, zaradi katerega je tožena stranka v 39. členu družbene pogodbe predpisala sprejemanje strategije razvoja in letnih programov dela, za odločitev v sporu ni pomemben. Za odločitev so pomembne samo tiste njene določbe, ki se nanašajo na dolžnosti direktorja. Ni predpisa, ki bi tožeči stranki kot direktorici družbe, izhajajoč iz namena njenih dolžnostnih ravnanj, izključeval njihovo opustitev oziroma uporabo posameznih določb pogodbe o ustanovitvi družbe. Za tožnico so zato veljale določbe družbene pogodbe v celoti, brez izjem. Odgovornost direktorja za njihovo izpolnitev se tako predpostavlja in je torej profesionalna in stroga.
odškodninska odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - poškodba na delu
V primeru poškodbe delavca s strani sodelavca je potrebno poškodovanega delavca z vidika odškodninske odgovornosti delodajalca za ravnanje delavca šteti za tretjo osebo.
odškodninski spor - odločitev o soodgovornosti oškodovanca - vmesna sodba
Tudi če bi se izkazalo, da bi bilo mogoče zmanjšati škodo z zamenjavo folije, to ne bi izključilo odgovornosti tožene stranke za vso nastalo škodo, pač pa le za njen del. Zato je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da bo mogoče trditve tožene stranke, ki gredo v tej smeri, upoštevati pri odločanju o višini odškodnine. Nižji sodišči tako nista ravnali v nasprotju z določbami 315. člena ZPP.
Ugotavljanje posebnih, t.i. kvalifikatornih okoliščin, pomeni ugotavljanje dejanskega stanja, ki mora biti ugotovljeno že v disciplinskem postopku in jih sodišče ne more samostojno ugotavljati šele v sodnem postopku, še manj pa šele v revizijskem postopku.
revizija - obrazložitev revizije - sklicevanje na pritožbene razloge v reviziji - garancija - poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - pravica do povračilnega zahtevka
Revident zgolj s sklicevanjem na pritožbene razloge ne more doseči preizkusa pritožbene sodbe.
pravica do jubilejne nagrade pri prevzemniku kot zadnjem delodajalcu
Če tožnik svoje pravice do plačila jubilejne nagrade - ki je po določbi 15. člena SPgd ugodnejša od splošne ureditve iz 2. točke 51. člena SKPgd pri S. d.d. kot prevzemniku, in kot zadnjemu delodajalcu, (v pravnem in dejanskem smislu) ni uveljavil, se sedaj ne more sklicevati na prikrajšanost zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke. Uveljavitev pravice iz delovnega razmerja, izhajajoče iz delovne dobe tožnika, ki je bil prevzet na delo k drugemu delodajalcu in mu jo zagotavlja 3. alinea prvega odstavka 15. člena SKPgd, je bila namreč in je še v njegovi dispoziciji.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delavec oziroma kandidat sam mora pošteno in v celoti obvestiti (bodočega) delodajalca o vseh okoliščinah, ki so pomembne za zaposlitev in opravljanje dela.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravna praznina - zakonska analogija - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - sodno imenovanje poslovodje - pravna analogija - uporaba 251. člena ZGD za d.o.o.
Sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni.