ugovor zoper plačilni nalog - rok za vložitev ugovora - iztek roka
Tožnica v tožbi sicer navaja, da je dopis (ugovor) poslala v roku, in se sprašuje, ali je pošta zamudila, vendar tega z ničemer ne izkaže, pa tudi listine v upravnem spisu tega ne potrjujejo.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - dejansko življenje
Tožnica, ki od julija 1991 živi v Srbiji, ni uspela dokazati, da bi bila iz Republike Slovenije odsotna iz razlogov, ki jih določa tretji odstavek 1č. člena ZUSDDD; s tem pa njena odsotnost ni upravičena v smislu 1č. člena ZUSDDD, torej taka, da bi bil kljub odsotnosti izpolnjen pogoj dejanskega življenja tožnice v Republiki Sloveniji.
Po ugotovitvah pristojnih davčnih organov prve in druge stopnje je bilo o enaki zahtevi tožnika za obročno plačilo davčnega dolga že odločeno, in sicer (tudi) s sklepom št. DT 4291-507502/2015-12 z dne 21. 12. 2015. Kot ugotavlja sodišče, tožnik ugotovitvi, da je bilo o njegovem zahtevku že večkrat odločeno, in da je bila izdana tudi že zavrnilna odločba, tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek, od omenjene odločitve naprej ni spremenilo.
Kot izhaja iz zapisnika, je inšpektor pooblaščenki in navzočemu tožniku predočil ortofoto posnetke, iz katerih izhaja stanje pred in po pričetku sporne gradnje in so zato ugovori tožnikov, ki se nanašajo na dokazni postopek, neutemeljeni. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da so bili tožniki večkrat seznanjeni s podatki spisa in so zato njihovi ugovori glede zatrjevane kršitve načela zaslišanja stranke neutemeljeni.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice - okoljevarstveno dovoljenje
V določbi petega odstavka 73. člena ZVO-1 je za primer upravnega spora glede okoljevarstvenega dovoljenja določen instrukcijski rok treh mesecev za odločitev o tožbi. Glede na navedeno torej gre v tem primeru za nujno zadevo v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je tudi v času sodnih počitnic procesni rok za vložitev tožbe tekel.
Tožnica se zaradi spremembe lokacijske dokumentacije, ki je taka, da prestavlja drugo, oziroma drugačno lokacijsko dokumentacijo od prvotne, ne more sklicevati na soglasja, ki so bila izdana k prvotni lokacijski dokumentaciji, torej da ta soglasja ni mogoče upoštevati kot soglasja k lokacijski dokumentaciji iz marca 2016, s katero je uveljavlja svoj zahtevek.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - odprava pomanjkljivosti tožbe - varstvo osebnih podatkov
Tožnik, kljub pozivu sodišča, ni predložil dokaza, da je v skladu z določbami 33. člena ZVOP-1 vložil pisno ali ustno na zapisnik zahtevo za popravek osebnih podatkov pri upravljavcu osebnih podatkov. Poleg tega je, kljub večkratnim pozivom, tožba še zmeraj ostala nejasna in neprimerna za nadaljnjo obravnavo, saj tožnik tožbenega zahtevka ni dopolnil tako, da bi bila tožba sposobna za obravnavo.
igre na srečo - koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - načelo zaslišanja
Tožena stranka je analizirala stanje igralništva v Sloveniji in na Krasu, ocenjevala, ali je obstoječa ponudba zadostna in kaj bi pomenila dodatna ponudba ter presojala vplive igralništva na lokalno okolje. Na ta dejstva je tudi oprla svojo odločitev, vendar pa tožeče stranke pred izdajo izpodbijane odločbe s tem ni seznanila in se ta o njih ni imela možnosti izjaviti.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - znižana nagrada
Sodišče ugotavlja, da je predlagatelj ZOdv-D, ki je določil posebno ureditev plačila dodeljenih odvetnikov, že v postopku sprejemanja tega zakona podal razlago in opravil presojo skladnosti predlagane spremembe zakona z Ustavo RS.
nadomestilo za rabo vode - odmera nadomestila - proizvodnja brezalkoholnih pijač - retroaktivna veljavnost zakona - zastaranje
Plačilo nadomestila za rabo vode je predpisano za čas dejanske rabe vode po 1. 1. 2005, torej za čas po poteku roka iz 199. člena ZV-1, ki je določen za vložitev zahteve za pridobitev vodne pravice za obstoječe uporabnike vode, oziroma ob upoštevanju določbe 199e. člena ZV-1 tudi za čas po izdaji vodnega dovoljenja za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, kolikor ni bilo odmerjeno plačilo za vodno pravico.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - poskusi vračanja
Tožnica Republike Slovenije ni zapustila zaradi posledic izbrisa registra iz stalnega prebivalstva. Prav tako se tožnica ne more z uspehom sklicevati na vojne razmere, saj se niti po tem, ko je bila vojna v Sloveniji, na Hrvaškem ter Bosni in Hercegovini končana, ni poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in tu nadaljevati z dejanskim življenjem.
Upravni organ na podlagi določbe 88. člena KZ-1 odloča po prostem preudarku. V takšnem primeru mora biti upravna odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Da lahko sodišče opravi presojo zakonitosti odločbe, izdane po prostem preudarku, mora obrazložitev odločbe vsebovati dovolj natančno ugotovljeno konkretno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo v izreku odločbe navedeno odločitev. Namen in obseg prostega preudarka pa izhaja iz določb materialnega predpisa, s katerim je bilo pooblastilo za odločanje po prostem preudarku dano (v danem primeru 88. člen KZ-1).
Okoliščine, ki so narekovale v izreku izrečeno posledico, so obširno, jasno in povsem konkretno razvidne iz opisa dejanskega stanja in navedbo razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev, kar je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Ob upoštevanju kriterijev, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku po presoji sodišča obrazložitev izpodbijane upravne odločbe vsebuje jasno utemeljitev okoliščin, ki se nanašajo na neizpolnjevanje pogojev iz petega odstavka 88. člena ZK-1, predvsem glede povratništva, morebitnih kazenskih postopkov, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehe pri zdravljenju odvisnosti in pogoje za vključitev v življenje na prostosti.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker je tožnik tožbo v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1 vložil po poteku roka 30 dni, odkar je bil seznanjen z odločitvijo toženke, je tožba vložena prepozno.
stroški postopka - odmera stroškov postopka - nagrada v razponu - prosti preudarek
Za pravilno uporabo določbe 13. člena ZOdvT je po presoji sodišča zlasti pomembno, da upravni organ prosti preudarek, za uporabo katerega je pooblaščen na podlagi ZOdvT, uporabi v okviru danega pooblastila in da uporabo tega preudarka ustrezno obrazloži ter ga uporabi pravično.
Ob upoštevanju dejanske, kot tudi materialnopravne podlage v zvezi s predmetno tožnikovo pritožbo je šlo za primer, ki ni povprečno zahteven. Tožena stranka je pravilno upoštevala tožnikovo angažiranje v pritožbi glede ureditve odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti. Kot je to tožniku pravilno pojasnil tudi pritožbeni organ, uporaba tujih pravnih virov in tujega jezika za uspešnost predmetne pritožbe tudi po presoji sodišča ni bila potrebna, saj je v predmetni zadevi šlo za presojo upravne odločbe po slovenski zakonodaji. Prav tako ni bilo potrebno posebno strokovno znanje z izvenpravnih področij oz. specialistično znanje, kot to zatrjuje tožnik, kar bi utemeljevalo uporabo višjega količnika nagrade. Glede na vsebino predmetne pritožbe tožnika po mnenju sodišča pravični preudarek ne nasprotuje uporabi količnika 1,0.
Glede na to, da je tudi v upravno sodni praksi potrjeno stališče, da je dovoljen, zakonit ter v skladu s 4. alineo drugega odstavka 20. člena ZKZ pogoj ponudbe, po katerem se kmetijska zemljišča - ne glede na lego in namensko rabo - prodajajo izključno skupaj, je tožena stranka upoštevaje določbe OZ pravilno štela, da pomeni ponudba tožeča stranke bistveno spremembo ponudbe in jo zato v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZKZ utemeljeno ni štela za stranko v postopku odobritve pravnega posla.
ZUP člen 9, 144, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
izvolitev v naziv - pogoji za izvolitev v naziv - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
V konkretnem primeru je imel organ pred seboj primer, kjer iz samih podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka po prejemu predloga senata BF za napredovanje tožeče stranke v naziv (skupaj z celotno dokumentacijo in ocenami poročevalcev), le-to posredovala v obravnavo HK UL, ki kasneje v svojem mnenju senatu UL ni predlagala izvolitve tožeče stranke v naziv znanstveni svetnik. Vendar pa ni samo ocena dejstev s strani HK UL drugačna od mnenja tožeče stranke in ocene BF, ki je predlagala izvolitev glede izpolnjevanja pogojev tožeče stranke za napredovanje v naziv, ampak se tožena stranka in tožeča stranka sklicujeta tudi na različna dejstva glede števila relevantnih znanstvenih člankov in mednarodne odmevnosti, za kar pa obstajajo kvantificirani indikatorji v Merilih. Organ bi zato moral v danih okoliščina tožečo stranko seznaniti s svojimi bistvenimi ugotovitvami glede števila znanstvenih člankov in njihove kvantificirane znanstvene odmevnosti ter ji tako dati možnost, da se o tem izjavi in šele po tako izvedenem postopku odločiti o vlogi tožeče stranke. Po določbi prvega in tretjega odstavka 9. člena ZUP organ namreč svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih stranki ni dal možnosti, da se izjavijo, če so ta dejstva pomembna za odločitev.
Pravica tožnika do pravnega sredstva v zadevah izvolitev v znanstveni naziv je lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno glede na določna pravila in točkovalnik za znanstveno in pedagoško dejavnost po Merilih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Niti iz dejanskega stanja niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj je zahteva očitno nerazumna oziroma neutemeljena. Zato je tožena stranka nepravilno uporabila določbo prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP.
Pravna ureditev upravičenje do vračila plačanega komunalnega prispevka veže izključno na situacije, v katerih investitor sploh ni pridobil upravnopravnega upravičenja do gradnje, ker gradbeno dovoljenje sploh ni bilo izdano, ali pa je to upravičenje izgubil, ker je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati. V vseh ostalih situacijah, ko je investitor upravičenje do gradnje, ki ga je pridobil z gradbenim dovoljenjem, izkoristil oziroma konzumiral, vračilo komunalnega prispevka po teh določbah ni mogoče.
neposredna plačila v kmetijstvu - kontrolni pregled - namenska razlaga zakona - napačna uporaba materialnega predpisa
Pogoja za zahtevo KRA_VARPP - varovanje črede s pastirskimi psi po drugi alineji drugega odstavka 99. člena Uredbe KOPOP ni mogoče interpretirati na način, da je ta pogoj izpolnjen le v primeru, če so pastirski psi ves čas (neprekinjeno) fizično prisotni ob čredi v ograjenem pašniku ali v hlevu. Ob besedni razlagi določbe oziroma dikcije "stalna prisotnost" je treba upoštevati še logično pa tudi namensko razlago. Osnovni namen varovanja črede s pastirskimi psi je v preprečevanju napadov s strani velikih zveri in življenjsko izkustveno ni mogoče pričakovati, da bi moral biti pes ves čas (neprekinjeno) prisoten ob čredi, ki jo varuje, ne v ograjenem pašniku ne v hlevu. Odgovor na vprašanje, kaj pomeni pojem "stalna prisotnost", je vselej odvisen od posameznega primera (zlasti lokacije in psa samega). Ker je v prvem odstavku 99. člena Uredbe KOPOP celo izrecno predpisano, da mora biti pastirskim psom omogočeno prosto gibanje brez priveza, tudi ugotovitev kontrolorja, da se tožnikovi psi prosto sprehajajo, očitno ne pomeni kršitev zahteve KRA_VARPP po Uredbi KOPOP.
ZSS člen 74, 74/1, 74/1-4. ZUP člen 129, 129/2, 129/2-2, 280.
sodniška funkcija - mirovanje sodniške funkcije - predlog za izrek ničnosti odločbe - pravni interes - aktivna legitimacija
Ni spora o tem, da je imel v postopku izdaje odločbe tožnik formalni status stranke, saj je bilo z njo na predlog tožnika odločeno o mirovanju njegovih pravic in obveznosti iz naslova sodniške službe. Sodišče se sicer strinja s stališčem tožene stranke, da formalni status stranke v postopku izdaje odločbe ni izključno merilo za priznanje aktivne legitimacije oziroma položaja stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP. Po stališču Ustavnega sodišča RS (odločba št. Up-666/10 in Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011) so namreč v smislu te določbe v enakem pravnem položaju vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje izpodbijanega akta in se mora zato tudi aktivna legitimacija stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na priznanje tega statusa oziroma pravni interes v že končanem prejšnjem postopku.