Pravna ureditev upravičenje do vračila plačanega komunalnega prispevka veže izključno na situacije, v katerih investitor sploh ni pridobil upravnopravnega upravičenja do gradnje, ker gradbeno dovoljenje sploh ni bilo izdano, ali pa je to upravičenje izgubil, ker je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati. V vseh ostalih situacijah, ko je investitor upravičenje do gradnje, ki ga je pridobil z gradbenim dovoljenjem, izkoristil oziroma konzumiral, vračilo komunalnega prispevka po teh določbah ni mogoče.
davek od dohodkov pravnih oseb - prikrito izplačilo dobička - posojilna pogodba - vračilo posojila - simuliran (navidezni) pravni posel
Tožeča stranka pri sklepanju pogodb ni sledila osnovnemu namenu, za katerega se ustanavljajo gospodarske družbe, to je doseganju dohodkov in dobička iz poslovanja in da je bil namen tožeče stranke, da s številnimi medsebojno povezanimi transakcijami, s katerimi je preko posojilnih pogodb prelivala sredstva med povezanimi osebami, zabriše izvor kapitala, ter z zapletenimi transakcijami oteži vpogled v poslovanje. Tožeča stranka ni pojasnila v čem je ekonomski namen opisanih ravnanj, ko povezane osebe ena drugi v dolgi verigi posojajo sredstva, pri čemer posojilojemalka praviloma sredstva plasira kot posojilo naprej naslednji povezani osebi. Dejstvo, da je A.A. neposredni ali posredni lastnik oz. upravljavec v obravnavanih transakcijah udeleženih družb, ni sporno. Takšna povezanost pa tudi po presoji sodišča omogoča usklajeno delovanje, katerega cilj je izključno zniževanje davčne osnove in s tem davčne obveznosti A.A. s sklenitvijo (navideznih) pravnih poslov, ki jih v enakih ali primerljivih okoliščinah osebe brez ugotovljenih povezav ne bi sklenile.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (sodba X Ips 380/2012 z dne 12. 9. 2013) izhaja, da spreminjanje odločb, še zlasti po njihovi dokončnosti in pravnomočnosti, zmanjšuje zaupanje v pravo, zato se izredna pravna sredstva umeščajo v sistem za zagotovitev sanacije le najhujših napak pri urejanju upravnopravnih razmerij. Zato je Vrhovno sodišče RS pri navedenem izrednem pravnem sredstvu po drugem odstavku 88. člena ZDavP-2 presojalo, ali je bilo v zadevi očitno kršeno materialno pravo.
Kršitev je očitna, če jo je, glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. V obravnavanem primeru ne gre za očitno kršitev, saj zgolj dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, ne nakazuje, da je bil materialni predpis uporabljen napačno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - lokacijsko dovoljenje - gradnja na drugi lokaciji
Lokacijsko dovoljenje lahko daje legalnost le objektu, ki je postavljen na parceli, ki je označena v njegovem izreku. Da to ni parcela, ki jo je imel v mislih investitor oziroma drugi udeleženci v postopku in pri gradnji, za odločitev o legalnosti objekta ni pomembno, prav tako tudi ne razlogi, iz katerih je do tega prišlo.
odobritev pravnega posla - javna dražba - sklep o izročitvi nepremičnine - vrstni red predkupnih upravičencev
V pravni položaj tožnika ne bo poseženo, kolikor se bo nezakonitost prodaje nepremičnin kasneje ugotovila, kajti šele sklep sodišča o izročitvi nepremičnine ima podobno funkcijo kot razpolagalni pravni posel pri pravno poslovnem prenosu lastninske pravice.
Promet, ki poteka na podlagi javne dražbe je zakonit način prometa s kmetijskimi zemljišči glede na 25. člena ZKZ. V postopku javne dražbe pa se ne upošteva prednostnega vrstnega reda iz 23. člena ZKZ, torej vrstni red predkupnih upravičencev tudi ni predmet preizkusa pred upravnim organom.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - odločba organa druge stopnje
V obravnavani zadevi tožnik izpodbija akt - odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je pritožbi (v tem postopku stranke z interesom) ugodil in popravni sklep Upravne enote Grosuplje št. 321-93/1993-103 (302) z dne 7. 3. 2016 odpravil in prvostopnemu organu naložil, da mora odločiti še o vračilu nevrnjenega dela podržavljene parcele. Navedena odločba ne izpolnjuje procesnih predpostavk, ki jih določaj ZUS-1 o predmetu upravnega spora, torej da je predmet upravnega spora zgolj akt organa, ki je vsebinsko odločil o zahtevku stranke, ter da je postopek odločanja o zadevi končan. Namreč pri izpodbijani odločbi gre za procesni akt drugostopnega organa, ki je prvostopni sklep, s katerim je prvostopni organ napačno presodil, da so na podlagi pritožbe tožnika z dne 4. 3. 2016 zoper pravnomočno delno denacionalizacijsko odločbo št. 321-93/93-TR/2 z dne 24. 7. 1998, podani pogoji za izdajo popravnega sklepa (in s tem napačno obravnaval vlogo tožnika) odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, da odloči še o neodločenem denacionalizacijskem zahtevku. Izpodbijana odločba zato ne ustreza definiciji upravnega akta, zoper katerega se lahko vloži upravni spor, saj z njo organ ni odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - vpis v register
Le nadzorstvo in navodila, ki bi bila take vsebine in intenzitete, da bi tožnik več ne izvajal nadzorstva in dejal navodil delavcem (v smislu razmerja delodajalec - delavec, ki opravlja delovni proces delodajalca), bi pomenilo, da ugotovljeno dejansko stanje ne odgovarja načinu dela, kot ga opredeljuje prvi odstavek 163. člena ZUTD in za katerega zagotavljanje je potrebno dovoljenje in vpis v register.
ZDen člen 14, 15, 15/3. ODZ člen 418. ZVS člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - cerkve in druge verske skupnosti - cerkvene pravne osebe - pravno nasledstvo cerkvene pravne osebe
Krog denacionalizacijskih upravičencev po ZDen ni omejen le na tam naštete pravne subjekte, temveč je upravičenec glede na okoliščine posameznega primera lahko vsak pravni subjekt, ki je sicer hkrati sestavni del cerkve in drugih verskih skupnosti, njihovih ustanov oziroma redov.
Tudi semenišče ima lastnost pravne osebe, kot pravna oseba pa je tako tudi nosilec lastninskih in drugih premoženjskopravnih upravičenj.
V obravnavanem primeru ne gre za vprašanje ureditve notranjih razmerij med tožnico in semeniščem (vprašanjem nadrejenosti in podrejenosti dveh cerkvenih pravnih oseb, pravice zastopanja in upravljanja s premoženjem določene cerkvene pravne osebe) po določbah kanonskega prava, temveč za vprašanje razlage oziroma uporabe določb ZDen in s tem povezanih civilnopravnih razmerij, torej pravnega reda RS.
ZMZ-1 člen 49, 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 5, 5/1, 12, 12/2, 17, 19, 19/1.
Očitek bistvene pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijanega sklepa je po presoji sodišča utemeljen. Tožena stranka v razlogih sklepa sicer povzame navedbo tožnikov, da ima prvi tožnik do 28. 9. 2017 dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, vendar se o njej v svojih razlogih z ničemer ne izreče. V izpodbijanem sklepu se dejansko stanje v tem pogledu povsem neobrazloženo ne ugotavlja, saj v njem tožena stranka ne navede niti razlogov, ki bi kazali na presojo zatrjevanega dejstva kot pravno neupoštevnega oziroma nerelevantnega.
gostinstvo - podaljšani obratovalni čas - gostinski lokal - soglasje - hrup
Iz izjave prijavitelja obratovalnega časa spornega gostinskega lokala - prizadete stranke, ki jo je podal ob vložitvi prošnje in je del upravnega spisa izhaja, da ima gostinski obrat A. izvedeno protihrupno zaščito in da bo v podaljšanem obratovalnem času navedenega gostinskega obrata poskrbel za red v gostinskem obratu in za primeren ter za okolico nemoteč odhod gostov iz gostinskega obrata. Glede na navedeno je tožena stranka ravnala prav, ko je dne 1. 2. 2016 izdano soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času delno preklicala in na mesto dopuščenega obratovanja v podaljšanem obratovalnem času izdala novo soglasje za obratovanje ob petkih in sobotah od 22.00 do 24.00 ure in to vezala na dodatne pogoje, na katere je kakor izhaja iz uradnega zaznamka v upravnem spisu z dne 20. 4. 2016 najemnik gostinskega lokala pristal in se kakor izhaja iz upravnega spisa z njimi tudi strinjal, saj naj bi jih tudi že izvajal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka ne glede na navodila sodišča prošnjo tožnice zavrnila zato, ker je štela, da ne izpolnjuje materialnega kriterija iz 24. člena ZBPP in ni upravičena do BPP iz razloga, ker njeno osebno vozilo presega 28-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar je v nasprotju z materialnimi predpisi.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - odmiki - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes
Tožnik ne utemelji, na kakšen način naj bi bilo poseženo v njegov pravni položaj etažnega lastnika objekta na sosednjem zemljišču z ugovori, s katerimi očita, da v obravnavani zadevi ni zagotovljena predpisana velikost funkcionalnega zemljišča in ni zagotovljeno predpisano razmerje pozidanosti in glede namembnosti, objekta in dozidave na delu zemljišča gradnje, ki se razteza proti parc. št. 2578 in se nahaja na nasprotni strani parcele predvidene gradnje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - inšpekcijski zavezanec
S tem, ko je inšpekcijska odločba postala pravnomočna, je tožnik kot investitor, skladno z določbo prvega odstavka 157. člena ZGO-1 zavezanec za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
kulturna dediščina - vpis v register kulturne dediščine - pogoji za vpis v register - stroški postopka
Lastnik se sicer ne more upirati vpisu v register kulturne dediščine, kolikor so za to izpolnjeni pogoji. Ker pa ta vpis prinaša določene omejitve, je treba obstoj kulturne dediščine z gotovostjo ugotoviti ter jo omejiti na najmanjši možni obseg.
nadomestilo za rabo vode - proizvodnja brezalkoholnih pijač - odmera nadomestila - zastaranje - retroaktivna veljavnost zakona
Ureditev plačila nadomestila za rabo vode, ki jo je prinesel ZV-1 C, je dopolnitev že od začetka veljavnosti ZV-1 obstoječe zakonske ureditve posebne rabe vode.
Zakonodajalec je s spornimi določbami za nazaj uredil način, višino in postopek odmere nadomestila za posebno rabo vode, z zakonom predpisana obveznost plačila za posebno rabo vode pa je obstajala že od začetka veljavnosti ZV-1 dalje, saj je bila že takrat posebna raba vode dovoljena le na podlagi vodne pravice, za katero je bilo treba plačati.
Tožnici za rabo vode, ki je predmet odločanja v obravnavani upravni zadevi (to je raba vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo), do uveljavitve ZV-1C vodna pravica še ni bila podeljena in zato zanjo še ni nič plačala, zato so neutemeljeni tudi tožbeni očitki o neustavnosti ureditve v 199. f členu ZV-1 zaradi neenake obravnavanja in posega v lastninsko pravico ter očitki o kršitvi načela pravne države.
tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe - prenos koncesije
Na obstoj pravnega interesa mora sodišče, skladno z določilom 2. odstavka 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. Vendar v obravnavanem primeru navedena procesna predpostavka ni izpolnjena, zaradi česar v tem primeru upravni spor ni dopusten, saj zakonodajalec ni z določili ZZDej niti kateregakoli drugega veljavnega zakona ni določil sodnega varstva v upravnem sporu v primeru (neizdaje) odločbe o prenosu koncesije, ki je bila podeljena fizični osebi, na drugo (pravno) osebo, za kar gre v konkretnem primeru glede na navedbe tožnika v tožbi in ki jim tožena stranka v odgovoru na tožbo niti ne nasprotuje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževalna dela - nov objekt - vzpostavitev prejšnjega stanja
V konkretnem primeru ni sporno, da sta tožnika obzidala notranje nosilne stene, zgradila novo armiranobetonsko ploščo in novo streho, s čimer sta posegla v dotedanjo konstrukcijo in jo nadomestila z novo. Ker sta torej posegla v ključne konstrukcijske elemente, s katerimi se zagotavlja mehanska odpornost in stabilnost objekta, novi elementi pa so tudi iz drugih gradbenih proizvodov, se sodišče strinja s toženko, da gre za nov objekt.
Neutemeljen je ugovor tožnikov, da "vzpostavitev prejšnjega stanja", ki je odrejena z izpodbijano odločbo, pomeni vzpostavitev preperelih lesenih sten in azbestne strehe. Če je bilo zadnje zakonito stanje zemljišča, ki ga je smiselno mogoče vzpostaviti, stanje brez objekta, sta tožnika dolžna vzpostaviti to stanje.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilne pravice - GERK - nenamenska raba
Za odločitev, da se tožnikov zahtevek za izplačilo PLPR deloma zavrne, je bistveno, da je bila ob kontroli na kraju samem pri določenih površinah ugotovljena drugačna dejanska raba - in to takšna, pri kateri zahtevkov za izplačilo PLPR ni mogoče uveljavljati - od tiste rabe, ki jo je tožnik prijavil v zbirni vlogi.