odobritev pravnega posla - javna dražba - sklep o izročitvi nepremičnine - vrstni red predkupnih upravičencev
V pravni položaj tožnika ne bo poseženo, kolikor se bo nezakonitost prodaje nepremičnin kasneje ugotovila, kajti šele sklep sodišča o izročitvi nepremičnine ima podobno funkcijo kot razpolagalni pravni posel pri pravno poslovnem prenosu lastninske pravice.
Promet, ki poteka na podlagi javne dražbe je zakonit način prometa s kmetijskimi zemljišči glede na 25. člena ZKZ. V postopku javne dražbe pa se ne upošteva prednostnega vrstnega reda iz 23. člena ZKZ, torej vrstni red predkupnih upravičencev tudi ni predmet preizkusa pred upravnim organom.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (sodba X Ips 380/2012 z dne 12. 9. 2013) izhaja, da spreminjanje odločb, še zlasti po njihovi dokončnosti in pravnomočnosti, zmanjšuje zaupanje v pravo, zato se izredna pravna sredstva umeščajo v sistem za zagotovitev sanacije le najhujših napak pri urejanju upravnopravnih razmerij. Zato je Vrhovno sodišče RS pri navedenem izrednem pravnem sredstvu po drugem odstavku 88. člena ZDavP-2 presojalo, ali je bilo v zadevi očitno kršeno materialno pravo.
Kršitev je očitna, če jo je, glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. V obravnavanem primeru ne gre za očitno kršitev, saj zgolj dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, ne nakazuje, da je bil materialni predpis uporabljen napačno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - lokacijsko dovoljenje - gradnja na drugi lokaciji
Lokacijsko dovoljenje lahko daje legalnost le objektu, ki je postavljen na parceli, ki je označena v njegovem izreku. Da to ni parcela, ki jo je imel v mislih investitor oziroma drugi udeleženci v postopku in pri gradnji, za odločitev o legalnosti objekta ni pomembno, prav tako tudi ne razlogi, iz katerih je do tega prišlo.
neposredna plačila v kmetijstvu - kontrolni pregled - namenska razlaga zakona - napačna uporaba materialnega predpisa
Pogoja za zahtevo KRA_VARPP - varovanje črede s pastirskimi psi po drugi alineji drugega odstavka 99. člena Uredbe KOPOP ni mogoče interpretirati na način, da je ta pogoj izpolnjen le v primeru, če so pastirski psi ves čas (neprekinjeno) fizično prisotni ob čredi v ograjenem pašniku ali v hlevu. Ob besedni razlagi določbe oziroma dikcije "stalna prisotnost" je treba upoštevati še logično pa tudi namensko razlago. Osnovni namen varovanja črede s pastirskimi psi je v preprečevanju napadov s strani velikih zveri in življenjsko izkustveno ni mogoče pričakovati, da bi moral biti pes ves čas (neprekinjeno) prisoten ob čredi, ki jo varuje, ne v ograjenem pašniku ne v hlevu. Odgovor na vprašanje, kaj pomeni pojem "stalna prisotnost", je vselej odvisen od posameznega primera (zlasti lokacije in psa samega). Ker je v prvem odstavku 99. člena Uredbe KOPOP celo izrecno predpisano, da mora biti pastirskim psom omogočeno prosto gibanje brez priveza, tudi ugotovitev kontrolorja, da se tožnikovi psi prosto sprehajajo, očitno ne pomeni kršitev zahteve KRA_VARPP po Uredbi KOPOP.
ZSS člen 74, 74/1, 74/1-4. ZUP člen 129, 129/2, 129/2-2, 280.
sodniška funkcija - mirovanje sodniške funkcije - predlog za izrek ničnosti odločbe - pravni interes - aktivna legitimacija
Ni spora o tem, da je imel v postopku izdaje odločbe tožnik formalni status stranke, saj je bilo z njo na predlog tožnika odločeno o mirovanju njegovih pravic in obveznosti iz naslova sodniške službe. Sodišče se sicer strinja s stališčem tožene stranke, da formalni status stranke v postopku izdaje odločbe ni izključno merilo za priznanje aktivne legitimacije oziroma položaja stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP. Po stališču Ustavnega sodišča RS (odločba št. Up-666/10 in Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011) so namreč v smislu te določbe v enakem pravnem položaju vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje izpodbijanega akta in se mora zato tudi aktivna legitimacija stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na priznanje tega statusa oziroma pravni interes v že končanem prejšnjem postopku.
Pravna ureditev upravičenje do vračila plačanega komunalnega prispevka veže izključno na situacije, v katerih investitor sploh ni pridobil upravnopravnega upravičenja do gradnje, ker gradbeno dovoljenje sploh ni bilo izdano, ali pa je to upravičenje izgubil, ker je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati. V vseh ostalih situacijah, ko je investitor upravičenje do gradnje, ki ga je pridobil z gradbenim dovoljenjem, izkoristil oziroma konzumiral, vračilo komunalnega prispevka po teh določbah ni mogoče.
ZGO-1 člen 50a, 50a/4. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260/9.
soglasje za poseg v varovalni pas ceste - izdaja soglasja za cestni priključek - obnova postopka izdaje soglasja - stranski udeleženec - pravni interes
Odločanje o soglasju za priključitev pomeni odločanje o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za priključitev nepremičnine na gospodarsko javno infrastrukturo in lokacijo ter tehnične značilnosti tega priključka, kar v primeru solastnega zemljišča, po katerem naj bi potekal ta priključek, pomeni tudi način uživanja (so)lastniške pravice na tem zemljišču.
ZDen člen 14, 15, 15/3. ODZ člen 418. ZVS člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - cerkve in druge verske skupnosti - cerkvene pravne osebe - pravno nasledstvo cerkvene pravne osebe
Krog denacionalizacijskih upravičencev po ZDen ni omejen le na tam naštete pravne subjekte, temveč je upravičenec glede na okoliščine posameznega primera lahko vsak pravni subjekt, ki je sicer hkrati sestavni del cerkve in drugih verskih skupnosti, njihovih ustanov oziroma redov.
Tudi semenišče ima lastnost pravne osebe, kot pravna oseba pa je tako tudi nosilec lastninskih in drugih premoženjskopravnih upravičenj.
V obravnavanem primeru ne gre za vprašanje ureditve notranjih razmerij med tožnico in semeniščem (vprašanjem nadrejenosti in podrejenosti dveh cerkvenih pravnih oseb, pravice zastopanja in upravljanja s premoženjem določene cerkvene pravne osebe) po določbah kanonskega prava, temveč za vprašanje razlage oziroma uporabe določb ZDen in s tem povezanih civilnopravnih razmerij, torej pravnega reda RS.
ZMZ-1 člen 49, 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 5, 5/1, 12, 12/2, 17, 19, 19/1.
Očitek bistvene pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijanega sklepa je po presoji sodišča utemeljen. Tožena stranka v razlogih sklepa sicer povzame navedbo tožnikov, da ima prvi tožnik do 28. 9. 2017 dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, vendar se o njej v svojih razlogih z ničemer ne izreče. V izpodbijanem sklepu se dejansko stanje v tem pogledu povsem neobrazloženo ne ugotavlja, saj v njem tožena stranka ne navede niti razlogov, ki bi kazali na presojo zatrjevanega dejstva kot pravno neupoštevnega oziroma nerelevantnega.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - inšpekcijski zavezanec
S tem, ko je inšpekcijska odločba postala pravnomočna, je tožnik kot investitor, skladno z določbo prvega odstavka 157. člena ZGO-1 zavezanec za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - odmiki - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes
Tožnik ne utemelji, na kakšen način naj bi bilo poseženo v njegov pravni položaj etažnega lastnika objekta na sosednjem zemljišču z ugovori, s katerimi očita, da v obravnavani zadevi ni zagotovljena predpisana velikost funkcionalnega zemljišča in ni zagotovljeno predpisano razmerje pozidanosti in glede namembnosti, objekta in dozidave na delu zemljišča gradnje, ki se razteza proti parc. št. 2578 in se nahaja na nasprotni strani parcele predvidene gradnje.
gostinstvo - podaljšani obratovalni čas - gostinski lokal - soglasje - hrup
Iz izjave prijavitelja obratovalnega časa spornega gostinskega lokala - prizadete stranke, ki jo je podal ob vložitvi prošnje in je del upravnega spisa izhaja, da ima gostinski obrat A. izvedeno protihrupno zaščito in da bo v podaljšanem obratovalnem času navedenega gostinskega obrata poskrbel za red v gostinskem obratu in za primeren ter za okolico nemoteč odhod gostov iz gostinskega obrata. Glede na navedeno je tožena stranka ravnala prav, ko je dne 1. 2. 2016 izdano soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času delno preklicala in na mesto dopuščenega obratovanja v podaljšanem obratovalnem času izdala novo soglasje za obratovanje ob petkih in sobotah od 22.00 do 24.00 ure in to vezala na dodatne pogoje, na katere je kakor izhaja iz uradnega zaznamka v upravnem spisu z dne 20. 4. 2016 najemnik gostinskega lokala pristal in se kakor izhaja iz upravnega spisa z njimi tudi strinjal, saj naj bi jih tudi že izvajal.
kulturna dediščina - vpis v register kulturne dediščine - pogoji za vpis v register - stroški postopka
Lastnik se sicer ne more upirati vpisu v register kulturne dediščine, kolikor so za to izpolnjeni pogoji. Ker pa ta vpis prinaša določene omejitve, je treba obstoj kulturne dediščine z gotovostjo ugotoviti ter jo omejiti na najmanjši možni obseg.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka ne glede na navodila sodišča prošnjo tožnice zavrnila zato, ker je štela, da ne izpolnjuje materialnega kriterija iz 24. člena ZBPP in ni upravičena do BPP iz razloga, ker njeno osebno vozilo presega 28-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar je v nasprotju z materialnimi predpisi.
nadomestilo za rabo vode - proizvodnja brezalkoholnih pijač - odmera nadomestila - zastaranje - retroaktivna veljavnost zakona
Ureditev plačila nadomestila za rabo vode, ki jo je prinesel ZV-1 C, je dopolnitev že od začetka veljavnosti ZV-1 obstoječe zakonske ureditve posebne rabe vode.
Zakonodajalec je s spornimi določbami za nazaj uredil način, višino in postopek odmere nadomestila za posebno rabo vode, z zakonom predpisana obveznost plačila za posebno rabo vode pa je obstajala že od začetka veljavnosti ZV-1 dalje, saj je bila že takrat posebna raba vode dovoljena le na podlagi vodne pravice, za katero je bilo treba plačati.
Tožnici za rabo vode, ki je predmet odločanja v obravnavani upravni zadevi (to je raba vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo), do uveljavitve ZV-1C vodna pravica še ni bila podeljena in zato zanjo še ni nič plačala, zato so neutemeljeni tudi tožbeni očitki o neustavnosti ureditve v 199. f členu ZV-1 zaradi neenake obravnavanja in posega v lastninsko pravico ter očitki o kršitvi načela pravne države.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilne pravice - GERK - nenamenska raba
Za odločitev, da se tožnikov zahtevek za izplačilo PLPR deloma zavrne, je bistveno, da je bila ob kontroli na kraju samem pri določenih površinah ugotovljena drugačna dejanska raba - in to takšna, pri kateri zahtevkov za izplačilo PLPR ni mogoče uveljavljati - od tiste rabe, ki jo je tožnik prijavil v zbirni vlogi.
ZV-1 člen 150, 150/1, 150/2, 150/2-1, 150/2-4. ZVO-1 člen 3, 3/5, 20. - člen 2, 2/9.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje - obvezno vodno soglasje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - varstveno območje - zemeljski izkop
Zemeljski izkop (zemljina in kamenje) je treba šteti za odpadek.
Po prvem odstavku 150. člena ZV-1 se poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Glede na to ni pravilno tožbeno stališče, da bi bilo v obravnavanem primeru tožnikovo ravnanje nedopustno le, če bi vplivalo na tok reke Ljubljanice, omejevalo pretočnost, preusmerjalo tok reke ali predstavljalo poplavno nevarnost.
tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe - prenos koncesije
Na obstoj pravnega interesa mora sodišče, skladno z določilom 2. odstavka 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. Vendar v obravnavanem primeru navedena procesna predpostavka ni izpolnjena, zaradi česar v tem primeru upravni spor ni dopusten, saj zakonodajalec ni z določili ZZDej niti kateregakoli drugega veljavnega zakona ni določil sodnega varstva v upravnem sporu v primeru (neizdaje) odločbe o prenosu koncesije, ki je bila podeljena fizični osebi, na drugo (pravno) osebo, za kar gre v konkretnem primeru glede na navedbe tožnika v tožbi in ki jim tožena stranka v odgovoru na tožbo niti ne nasprotuje.
V zadevi je bistvena ugotovitev organa, da pri obravnavnem objektu glede na prejšnji objekt ni več mogoče govoriti o istem, ampak o novem objektu, zgrajenem leta 2007, čemur tožnice v upravnem postopku nikoli niso argumentirano ugovarjale. Pri tem pa niti ni bistveno, ali je bil prejšnji objekt odstranjen v celoti, ali le do te mere, da ni več mogoče govoriti o istem objektu.