neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilne pravice - GERK - nenamenska raba
Za odločitev, da se tožnikov zahtevek za izplačilo PLPR deloma zavrne, je bistveno, da je bila ob kontroli na kraju samem pri določenih površinah ugotovljena drugačna dejanska raba - in to takšna, pri kateri zahtevkov za izplačilo PLPR ni mogoče uveljavljati - od tiste rabe, ki jo je tožnik prijavil v zbirni vlogi.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za narok - priprava na narok
Nagrada za zastopanje na naroku oziroma ob izvedbi preiskovalnega dejanja vključuje pripravo na narok in udeležbo na tem naroku. Če gre za zaslišanje več prič na isti dan v isti preiskovalni zadevi, pri tem pa so dejanja izvedena kontinuirano, je potrebna le ena priprava na narok, glede na trajanje tega naroka pa je določena tudi urnina. Zato se sodišče strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da je tožnik za zagovor obdolženke na zaslišanjih upravičen zgolj do ene nagrade za vsak dan.
oddaja javnega naročila - pravni interes - upravni spor
Kadar si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Ker je pogodba že bila sklenjena in dela že opravljena, si tožeča stranka z odpravo izpodbijanega sklepa ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Ne glede na to, kdaj je odšla iz Slovenije, to ne more vplivati na dejstvo, da ni nobenega dokaza, da bi bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, saj uradne evidence tega ne potrjujejo, sama pa tudi ni dokazala drugače.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - koncesijska pogodba - izjeme od dostopa
Podatke, ki so javni že po zakonu, opredeljuje tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu dostop do določenih podatkov dovoli ne glede na izjeme od načela prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - nedoločen pravni pojem
Pojem "drug utemeljen/upravičen razlog" je nedoločen pravni pojem, okoliščine, ki ga v konkretnem primeru napolnjujejo, so lahko različne, vendar pa morajo izhajati iz upravičenosti prebivanja tujca na ozemlju Republike Slovenije. V skladu s sodno prakso, ki se je izoblikovala pri izvajanju tega člena, kot drugi utemeljeni razlogi štejejo: uživanje pravic iz dela v Republiki Sloveniji (npr. pokojnine, prejemanja nadomestila za brezposelnost), lastništvo nepremičnin, zdravljenje, skrbništvo, rejništvo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - možnost razpolaganja z nepremičnino
Samo po sebi dejstvo, da je na nepremičnini vpisana hipoteka oziroma zemljiški dolg in da je premoženje v solasti, še ne pomeni nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stranka v postopku - odmera nagrade in stroškov odvetniku
Po določbi 40. člena ZBPP se odloča o pravici izvajalca brezplačne pravne pomoči do nagrade za opravljena dejanja pravne pomoči. Gre torej za sklep, ki se prvenstveno nanaša na odvetnika kot izvajalca brezplačne pravne omoči, sklep o odmeri pa mora organ za brezplačno pravno pomoč vročiti tako izvajalcu brezplačne pravne pomoči, kakor tudi upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Navedeno pomeni, da je tudi upravičenec stranka v postopku odločanja o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči, kar je potrebno že iz razloga, ker je po določilih ZBPP v določenih primerih, ob nastopu določenih okoliščin in pod določnimi pogoji namreč upravičenec dolžan povrniti sredstva izplačane BPP (43. člen, 48. člen 49. člen ZBPP), s tem pa je izkazan tudi njegov pravni interes, da so stroški odmerjeni pravilno.
davčni rezident - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožnikovi lastni zapisi o njegovih življenjskih okoliščinah v preteklih letih dejansko ne predstavljajo novega dokaza oziroma novih dejstev v smislu drugega odstavka 89. člena ZDavP-2, saj so to tožnikovi zapisi, ki bi jih tožnik lahko napravil in izročil organu že pred izdajo odločbe, iz njih pa tudi ne izhajajo nova dejstva, to je dejstva, ki bi obstajala že v času izdaje prvotne odločbe, pa organu ne bi bila znana.
dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - obstoj dokumenta
V postopku za dostop do informacij javnega značaja Informacijski pooblaščenec nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti ravnanja organa v zvezi s tem, zakaj določenih podatkov nima. Po mnenju sodišča sta tako prvostopenjski organ kot tožena stranka v okviru svoje pristojnosti naredila vse, kar se je dalo storiti v navedeni zadevi. V postopkih po ZDIJZ se ugotavlja zgolj to, kaj v danem trenutku pri zavezancu obstaja in kaj ne in kaj od tega ustreza definiciji informacije javnega značaja. Ne more pa se v tem postopku ugotavljati, ali je pravilno, da določenih podatkov pri zavezancu ni.
ZMZ-1 člen 20, 52, 61. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 31.
mednarodna zaščita - status begunca - ekonomski razlogi prosilca za azil
Tožnica je izvorno državo zapustila zaradi ekonomskih razlogov. Trdi namreč, da se je znašla v eksistencialni stiski, saj nima pogojev, da preživi sebe in svojega še nerojenega otroka. Razlogi, s katerimi je tožnica utemeljila svojo prošnjo za mednarodno zaščito, so namreč ekonomske narave in niso takšni, da bi predstavljali utemeljen razlog za priznanje mednarodne zaščite. Glede na tožničine navedbe v postopku, je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da razlogi, ki jih je za mednarodno zaščito navedla tožnica, niso takšne narave, da bi bili razlog za mednarodno zaščito. Zato je na podlagi tožničinih navedb imela tožena stranka pravno podlago (52. člen ZMZ-1), da je tožničino prošnjo zavrnila kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa
Omejitev javno finančnih učinkov nove odvetniške tarife in nujni varčevalni ukrepi države so po presoji sodišča razumen razlog za omejitev plačil odvetnikom, ki je poleg tega očitno v javnem interesu. Tožnik zato ne prepriča zgolj s trditvijo, da gre v obravnavanem primeru za nedopustno ponovno znižanje že znižanih stroškov.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - skrajšani ugotovitveni postopek - izrek odločbe
V konkretnem primeru se je tožena stranka pri odločanju o odmeri in višini nagrade oprla izključno na listine, ki jih je predložila tožeča stranka, izpodbijani sklep pa je izdala, ne da bi tožečo stranko pred tem seznanila z razlogi in vsebino svoje (deloma zavrnilne) odločitve in ne da bi ji dala možnost, da se o tem skladno z določili 1. in 5. točke 3. odstavka 146. člena ZUP seznani ter tudi izreče še preden je bil izpodbijani sklep izdan in vročen tožeči stranki, ki je tako šele v tožbi imela prvič možnost, da se argumentirano in dokazno podprto izreče glede relevantnih pravnih in dejanskih razlogov za predlagani obračun stroškov opravljenih odvetniških storitev po predloženem stroškovniku, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka v smislu 2. točke 2. odstavka 237. člena ZUP.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje, in sicer ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
V dopolnitvi prošnje tožeča stranka razlogov, ki bi utemeljevali razumnost zadeve oziroma začetka postopka, ter s tem utemeljenost njene zahteve za odobritev brezplačne pravne pomoči, ni izkazala. Zato sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da gre za očitno nerazumno zadevo, saj je pričakovanje oziroma zahtevek, kot ga je oblikovala tožeča stranka, v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (pomanjkanje dokazov, konkretiziranje dejanj...).
Ker tožnica v postavljenem roku ni plačala takse, se šteje, da je tožbo umaknila. Na posledice neplačila sodne takse je bila tožnica v plačilnem nalogu izrecno še posebej opozorjena.
odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - prekinitev postopka - vrstni red predkupnih upravičencev
Pravni posel odobri upravna enota v skladu z določbami 19. člena ZKZ, pri tem pa mora upoštevati pogoje, določene v 18. in 19. členu, preveriti ali je postopek prodaje tekel v skladu z določbami ZKZ ter v primeru, ko je več vlog za odobritev pravnega posla, preveriti vrstni red predkupnih upravičencev.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-1. ZGD-1 člen 39.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - poslovna skrivnost - koncesijska pogodba
Podatek, ki je javen že po zakonu, predstavlja tudi vsebina koncesijske pogodbe, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe, ki se izvaja v interesu javnosti.
Za porabo javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba šteti tudi vsak sporazum o (bodoči) porabi javnih sredstev, četudi dogovor še ni stopil v veljavo in se z javnimi sredstvi tudi še ni razpolagalo.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - strah pred preganjanjem - sprememba veroizpovedi
V konkretnem primeru bi se bilo treba glede na zbrane informacije o stanju v izvorni državi opredeliti do tega, kaj konkretno pomeni za prosilca za mednarodno zaščito iz Irana, ki se vrne v Iran in je v drugi državi pridobil dokumentacijo o tem, da je spremenil vero, v konkretnem primeru iz muslimanske v krščansko vero. Na podlagi take ocene bi bilo potrebno ugotoviti, ali imajo tožniki utemeljen strah pred preganjanjem v primeru vrnitve v izvorno državo.