brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Pri odločanju o plačilu nagrade in stroškov odvetnika v zvezi z dodeljeno BPP je treba primarno upoštevati, ali je bilo posamezno dejanje odvetnika opravljeno v okviru obsega dodeljene BPP in če je temu tako, potem je treba še presoditi, ali gre za izdatek, ki je bil potreben za zastopanje.
ZKZ člen 17, 19, 22, 22/1, 25, 25/1, 25/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZIZ člen 182, 189, 189/7, 189/6, 192, 192/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba - izvršilni postopek - najugodnejši ponudnik
V postopku odobritve pravnega posla prodaje zemljišča se v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ pa v primeru prodaje kmetijskega zemljišča na javni dražbi navedenih pogojev ni mogoče ugotavljati v postopku za odobritev pravnega posla.
Pri prodaji nepremičnine na javni dražbi je pravica predkupnega upravičenca varovana po 182. členu ZIZ (ki daje zakonitemu predkupnemu upravičencu prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji) ter tako v tem primeru postopek uveljavljanja predkupne pravice specialno ureja ZIZ. Promet oziroma pridobitev lastninske pravice v teh primerih usmerja izvršilno sodišče.
Sodišče ne more samo odločiti, ali je bil določen razpisni pogoj izpolnjen, temveč je to v primarni pristojnosti organa, ki je zadolžen za izvedbo javnega razpisa, sodišče pa lahko presoja zgolj zakonitost odločitve organa ter tako vsebinsko zagotovi sodno varstvo kandidatu, ki po 36. členu ZZ zatrjuje kršitev pravil razpisnega postopka in da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
ZUS-1 člen 2, 17, 17/1, 36, 36/1-2, 36/1-4. ZUP člen 214, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - stranka v postopku - prezgodaj vložena tožba - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Iz podatkov spisa - in tega tudi prva tožnica ne zatrjuje - ne izhaja, da je bil ta sklep prvi tožnici vročen. Če pa ni bil vročen, potem za prvo tožnico ni bil izdan. Izdaja akta namreč implicira tudi vročitev akta.
Presoja zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu ni možna, če izpodbijani akt nima nobene navedbe o tem, na podlagi katerih zakonskih določb je organ odločal.
Toženka z razlogi, navedenimi v odgovoru na tožbo, ne more nadomestiti oziroma dopolniti obrazložitve akta, ki je izpodbijan v upravnem sporu.
Odločilno je, ali tožnikovo ravnanje glede na okoliščine primera odstopa od skrbnosti, ki se jo lahko pričakuje od davčnega zavezanca v zvezi s preprečevanjem zlorab sistema DDV. Za to presojo je odločilno predvsem tožnikovo poslovno sodelovanje s spornimi podizvajalci. V zvezi s tem je tožnik pojasnil, da naj bi se za posle dogovarjal po telefonu in da je imel z družbami sklenjene pogodbe. Drugih podatkov ni navedel oziroma je celo potrdil, da ni vedel, kakšen status so imeli delavci oziroma ali so podjetja delo opravila z lastnimi delavci ali s podizvajalcem. Po mnenju sodišča razumen davčni zavezanec ne ostane popolnoma neveden glede svojih podizvajalcev, sploh če z njimi sodeluje daljše časovno obdobje. V konkretnem primeru ni šlo za enkraten posel, zato bi že zaradi trajanja poslovnega sodelovanja tožnik o svojih podizvajalcih moral izvedeti podatke o tem, kdo so, kako delujejo in podobno. Davčni organ od tožnika ni zahteval nerazumnih ukrepov, ki bi presegali običajno skrbnost. Gre minimalne previdnostne ukrepe, ki se pričakujejo od zavezancev.
pravniški državni izpit - sodniški pripravnik - rok za prijavo - prošnja za podaljšanje roka
Iz tožničine prošnje je razbrati, da možnosti za pripravo na izpit nima zato, ker je redno zaposlena in ker so delovne obremenitve velike. Zatrjuje torej okoliščine, ki niso neobičajne in s katerimi se srečuje vsak kandidat, ki ima redno zaposlitev. Proti podaljšanju govori tudi dejstvo, da je bil rok za pristop na izpit tožnici že večkrat (sedemkrat za skupno pet let) podaljšan. Kar vse prepriča o tem, da sedanje razmere, v katerih tožnica živi in ki so nedvomno ustreznejše od tistih, v katerih je živela v prejšnjih letih, ne pomenijo posebnih in s tem utemeljenih razlogov za to, da se ji rok za izpit ponovno podaljša.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba podatkov - dolžnost obveščanja
V predmetni zadevi podatki o denarnih sredstvih, ki jih je tožnik prejel, niso sporni, prav tako ni sporno, da tožnik o tem ni obvestil strokovne službe za BPP v skladu z obveznostjo iz 41. člena in 49. člena ZBPP. Ker tega ni storil, se plačana BPP šteje za neupravičeno prejeto BPP, ki jo je tožnik dolžan povrniti v skladu z določbo 43. člena ZBPP.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - opozorilo - ustno opozorilo
Če je bilo opozorilo izrečeno - česar pa ni mogoče nedvoumno preveriti ne na podlagi izpodbijanih odločb, ne na podlagi priloženih upravnih spisov - je morebiten izrek nadaljnjih ukrepov odvisen od obsega oziroma vsebine tega opozorila in ugotovitve, ali in v kakšnem obsegu ga je tožnica upoštevala, kar mora izhajati tudi iz obrazložitve odločbe, s katero je tak ukrep izrečen.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - privolitev posameznika - videonadzor - videonadzor v službenih prostorih - namen videonadzora
Primeri, v katerih je video nadzor na delovnem mestu dovoljen, so izrecno opredeljeni kot izjemni, zato jih po presoji sodišča z razlago ni dopustno širiti onkraj njihove jasne jezikovne opredelitve, in to še posebno ne z uporabo splošnih določb, izjemo od katerih ti primeri smiselno pomenijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - namen določbe - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
V obravnavani zadevi tožnica uveljavljala BPP za izvršilni postopek, v katerem je dolžnica, postopek pa teče po izvršilnem naslovu po določbah ZIZ, zato je bil organ na podlagi določbe 8. člena ZBPP najprej dolžan preizkusiti, ali je izkazala obstoj ugovornih razlogov, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo.
Zavrženje zahteve in njena obravnava po vsebini se torej smiselno medsebojno izključujeta. To velja tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je tožnica v okviru ene zahteve uveljavljala razloge, ki jih ob vložitvi te zahteve zaradi poteka rokov iz prvega odstavka 277. člena ZUP ni več mogla uveljavljati, kot tudi razloge, ki jih je v skladu z navedeno določbo še lahko uveljavljala.
Nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti, v skladu s 50.a členom ZLS opravlja občinska uprava, po drugem odstavku istega člena pa se za opravljanje tega nadzorstva lahko ustanovi občinska inšpekcija.
brezplačna pravna pomoč - stečajni postopek - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - zamuda roka - verjetni izgled za uspeh
V konkretnem primeru je pri tožniku škodni dogodek nastal 4. 4. 2012, stečajni postopek pa se začel 26. 8. 2013. Iz navedenega torej sledi, da je škodni dogodek pri tožniku nastal pred začetkom stečajnega postopka, to pa pomeni, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je tožnik zamudil rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku, pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku pa je predpostavka za odločanje o tožbi v pravdnem postopku.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - emisije - škodljive emisije - parkirišče
V zadevi ni sporno, da bo gradnja parkirišča v neposredni bližini tožnikove nepremičnine vplivala na njegovo nepremičnino. Bistvena pa je ugotovitev toženke, da ti vplivi ne bodo presegli dopustne meje, ki ji tožnik argumentirano ne oporeka, saj v zvezi s njo ni predložil nobenih dokazov, kljub temu, da ga je toženka k temu pozvala.
javni natečaj - pravice neizbranega kandidata - strokovna usposobljenost - merila za presojo
Vsi kandidati so bili obravnavani enako, in da sta bili kandidatki, ki sta dosegli najvišje število točk, ocenjeni kot najprimernejši kandidatki za razpisani delovnim mesti. Po presoji sodišča potek izbirnega postopka utemeljuje izpodbijano odločitev, da sta izbrani kandidatki izkazali višji nivo strokovne usposobljenosti, in da vnaprej pripravljena Merila in metode strokovne usposobljenosti kandidatov za delovno mesto višji finančni izterjevalec v Sektorju za izvršbo ter vprašalniki vzpostavljajo med kandidati razmerje enakosti.
Toženka se je pri ugotavljanju dejanskega stanja v delu, ki se nanaša na stanje objekta pred predvideno gradnjo, oprla zgolj na posnetek obstoječega stanja, ki izhaja iz projekta, po katerem do popolne rušitve objeta pred predvideno gradnjo ni prišlo. Do izvedenih dokazov, ki sta jih predlagala tožnika, iz katerih izhaja, da je bil objekt pred izvedbo predmetnih del v celoti porušen, pa se ni opredelila.
Neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, besedilo ZGO-1 ne daje, zato je treba odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej. Upravnosodna praksa je tudi enotna, da je rekonstrukcijo smiselno mogoče izvesti le na obstoječem objektu, zato se je v podobnih zadevah oprla na ugotovitve, ali predmetni objekt brez odstranjenih oziroma nadomeščenih konstrukcijskih elementov sploh še lahko pomeni tako vrsto objekta.
gradbeno dovoljenje - stroški upravnega postopka - odmera nagrade zagovorniku - določitev vrednosti spornega predmeta
Predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja je odločanje o dovoljenosti načrtovane gradnje, to je o vprašanju, ali investitor sme na določenem prostoru postaviti načrtovani objekt. Ne gre torej za odločanje o investitorjevem civilno pravnem premoženjskem upravičenju (nedenarni terjatvi, ki bi bila vrednostno ocenljiva), temveč za oblastveno odločanje (ex iure imperii) o dovoljenosti posega v prostor, katerega rezultat je izdaja upravnega dovoljenja ali pa zavrnitev zahteve za njegovo izdajo. Vrednosti spora zato ni mogoče enačiti z vrednostjo investicije.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - subrogacija terjatve v korist države - dolžnost države terjati
Če sodišče svoje obveznosti naložitve stroškov sodnega postopka nasprotni stranki v korist Republiki Sloveniji iz tretjega odstavka 46. člena ZBPP ni izvršilo in jih organ za BPP posledično od nje ne more izterjati, zakon ne daje podlage, da se jih avtomatično naloži upravičencu do BPP in s tem nanj prevali breme njihove izterjave, kot je to storila toženka v obravnavnem primeru, če prej nesporno ne ugotovi, da so ji bili plačani.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločitev sodišča - zavrženje tožbe
Odločitev rednih sodišč ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči in tam sprejetih odločitev. Vse zatrjevane kršitve je treba uveljavljati v postopkih, na katere se nanašajo. Tudi kršitev ustavnih pravic je namreč mogoče uveljavljati le v okviru pravnih sredstev, določenih v teh postopkih.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoj dejanskega življenja
Drugostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločbe izhajal iz napačne interpretacije, da bi moral tožnik po vložitvi vloge za začasno prebivanje na odločitev počakati v Sloveniji. Takšne obveznosti tožnik ni imel. Poleg tega je tožnik delal v Nemčiji in zato se je tja že iz ekonomskih razlogov moral vrniti. Tožnik torej zaradi zavrnitve dovoljenja za začasno prebivanje ni mogel prebivati v Sloveniji in je zato vzročno posledična zveza v širšem smislu podana.