zavarovalni nadzor - odredba Agencije za zavarovalni nadzor - član nadzornega sveta - pogoji za imenovanje - razrešitev člana - pravica delavcev do soupravljanja
Tožena stranka je tožnikovo strokovno usposobljenost, znanja in izkušnje presodila tako po določbi drugega odstavka 67. člena ZZavar-1, kot tudi po določbi 1. točke prvega odstavka tega člena. Iz obrazložitve Odredbe in izpodbijane odločbe namreč nedvomno sledi, da zakonska domneva iz drugega odstavka 67. člena ni podana, obenem pa sledi tudi, da izkušnje in znanje zavarovalnega zastopnika ne pomenijo izkušenj, potrebnih za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice in da tovrstnega sklepa tudi ne utemeljuje vodenje Sveta delavcev zavarovalnice, torej presoja, da tožnik ustrezne strokovne usposobljenosti ter lastnosti in izkušenj, potrebnih za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice tudi na drug način ni izkazal.
Tožbenemu stališču, da zakonska ureditev omejuje pravico delavcev do sodelovanja pri upravljanju do te mere, da jo v bistvenem delu odvzame oziroma izvotli do te mere, da je ogroženo njeno bistvo, s čemer naj bi bilo poseženo v načelo iz drugega odstavka 14. člena Ustave, kot tudi v ustavno varovano pravico delavcev do sodelovanja pri upravljanju iz 75. člena Ustave, pa po presoji sodišča ni mogoče slediti. Skladno s 75. členom Ustave delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. V obravnavanem primeru sta to Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju kot splošni in ZZavar-1 kot specialni predpis. Tožbeno stališče, da je z določbami ZZavar-1 poseženo v ustavno pravico iz 75. člena ne vzdrži že zato, ker Ustava glede načina in pogojev njenega uresničevanja napotuje na zakon.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - osebni stečaj
Po 13. členu ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Dejstvo je, da je tožnica v osebnem stečaju in zaradi tega ne more razpolagati z določenim delom svojega dohodka. Osebni stečaj tožnice se, ob upoštevanju 13. člena ZUPJS, ne more upoštevati kot zakonsko dovoljeno izjemo, zato je tožena stranka pravilno upoštevala nezmanjšani mesečni dohodek tožnice.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-7.
upravni postopek - ponovno odločanje o isti upravni zadevi - meritorno odločanje - obrazložitev odločbe
Sodišče lahko sklepa oziroma domneva, da je tožena stranka v konkretnem primeru uporabila določilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v delu, ki se nanaša na situacijo, ko je bila stranki na isti dejanski in pravni podlagi predhodno že izdana zavrnilna odločba. Vendar pa sklepanje sodišča ne zadošča za presojo zakonitosti izpodbijanega akta. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa namreč manjkajo dejstva, dokazi in argumentirana ugotovitev tožene stranke, da je tožnik identičen zahtevek kot v predmetnem upravnem postopku podal že v postopku, v katerem je bilo meritorno odločeno o zahtevi tožnika za obročno plačilo dolga in da je šlo v takratni zadevi za isto upravno zadevo z vidika dejstev in pravne podlage, kot teče v obravnavani zadevi.
upravni spor - vstop v postopek - stranski intervenient
Predlagatelj je predlagal vstop v pravdo namesto tožeče stranke na podlagi drugega odstavka 190. člena ZPP. V takem primeru je dopusten vstop, če v to privolita obe stranki.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. ZDavP-2 člen 63, 63/1, 267, 267/6.
dohodnina - davčna napoved - rok za vložitev napovedi - samoprijava
Po prvem odstavku 63. člena ZDavP-2 lahko zavezanec najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka odločbe o prekršku oziroma kazenskega postopka vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oziroma če je v davčni napovedi navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. Da gre za institut, namenjen izključno odmeri dodatne davčne obveznosti, kot meni tožena stranka, iz navedene določbe ne sledi.
Zavrženje pritožbe pomeni, da tožnica s pritožbo v pritožbenem postopku ni uspela in je zato odločitev tožene stranke, da zavrne njen zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, po zakonu utemeljena.
obračun carinskih dajatev - mednarodni prevoz blaga - dovolilnica za mednarodni prevoz
Beseda "ali" kaže, da sta pogoja določena alternativno, torej da za prevoz brez dovolilnic zadošča, da znaša skupna masa vozila do 6 ton, ne glede na nosilnost, ali pa da je nosilnost vozila manjša od 3,5 ton, ne glede na skupno maso vozila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
V skladu s 4. alinejo 8. člena ZBPP se dolžniku v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, BPP dodeli le, če dolžnik verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo.
neposredna plačila v kmetijstvu - zapisnik o kontrolnem pregledu - pripombe na zapisnik - načelo zaslišanja strank
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka izpodbijano odločitev sprejela na podlagi dopisa, ki ga je kot prilogo k zapisniku sestavil kontrolor. Ni torej točna njena navedba, da zapisnik sploh ni bil sestavljen. V upravnih spisih je namreč zapisnik, ki ga je sestavljal kontrolor, ga delno izpolnil in podpisal, priložil pa mu prej navedeni dopis. Tožnik s tem zapisnikom ni bil seznanjen niti ni bil seznanjen z dopisom kontrolorja in se zato o teh dokazih, za katerih je tožena stranka utemeljila svojo odločitev, ni imel možnosti izjaviti.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29.
carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - povezane osebe - transferne cene - dokazovanje
Glede na povezanost dobavitelja in distributerja, tožniku ni uspelo dokazati, da je ta odnos v skladu z neodvisnim tržnim načelom ter da povezanost med družbama ni vplivala na ceno. Sodišče poudarja, da je dokazno breme, kolikor imajo carinski organi razlog za domnevo, da je povezanost vplivala na ceno, na strani deklaranta, ki mu mora dati carinski organ možnost, da v odgovoru izpodbije razlog za to domnevo. Za odločitev organa torej zadostuje zgolj domneva, da je povezanost vplivala na ceno, kar je v izpodbijani odločbi v zadostni meri ugotovljeno in obrazloženo, tožniku pa ni uspelo dokazati nasprotnega.
inšpekcijski postopek - ukrepi inšpektorja za delo - prepoved opravljanja dela - pogodba civilnega prava - elementi delovnega razmerja - samostojni podjetnik
Delavci so delo opravljali nepretrgoma, po navodilih tožeče stranke in pod njenim nadzorom. Četudi v pogodbi niso bila določena dela, ki naj bi jih opravljali za tožečo stranko na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju, je šlo za dela, ki jih je mogoče uvrstiti med sistemizirana delovna mesta tožeče stranke, oziroma so tisti delavci, ki so zaposleni pri toženi stranki, kot samostojni podjetniki opravljali dela na enakih delovnih mestih, le da preko polnega delovnega časa, torej na način, ki ni skladen s pravili o opravljanju takega dela.
blagovna znamka - tridimenzionalna znamka - oblika blaga kot znamka - razlikovalni učinek
Ali določeno tridimenzionalno obliko povprečen potrošnik dojema kot znak izvora blaga, je treba presoditi na podlagi celotnega vtisa o znaku. Znak je lahko tudi sam proizvod oziroma njegova oblika, vendar le če je sposoben opravljati funkcijo razlikovanja od ostalih proizvodov.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - uporabno dovoljenje
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik za graditev objekta pridobil gradbeno dovoljenje z dne 8. 9. 2011. Prav tako ni sporno, da objekt (v pretežnem delu) uporablja ter da za njegovo uporabo ni pridobil uporabnega dovoljenja. Sodišče zato pritrjuje toženki, da je izpodbijani ukrep prepovedi uporabe objekta zakonit in utemeljen na prvi alineji 3. točke prvega odstavka 150. člena ZGO-1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Upravni odbor Odvetniške zbornice je v zvezi z razlago 1. točke tarifne številke 39 Odvetniške tarife podal obvezno razlago, po kateri posvet s stranko pomeni samostojno storitev in se kot taka šteje tudi, kadar je potreben za opravo posameznih odvetniških storitev, razen kadar je storitev posveta izrecno zajeta v drugih tarifnih številkah posebnega dela Odvetniške tarife.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe
Rok za odlog izvršbe, določen v sklepu z dne 17. 1. 2014, torej 22. 1. 2017 (kar je tri leta od vročitve navedenega sklepa), je na podlagi zakona podaljšan še za dve leti, torej do 22. 1. 2019, o čemer bi morala toženka po uradni dolžnosti izdati sklep. To pa je po vsebini predlagal tudi tožnik s predlogom z dne 24. 6. 2016, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, saj je v njem predlagal, naj se odložitev izvršbe podaljša v skladu s spremembo ZGO-1, in sicer za pet let od 17. 1. 2014 dalje.
Izrek izpodbijane odločbe, ki kot nelegalno gradnjo opredeljuje le klet pod obstoječim lesenim steljnikom, ni v skladu z ZGO-1. Klet in lopa namreč predstavljata en objekt, saj med strankama ni sporno, da je tožnik sporno klet zgradil pod leseno lopo in bi se ta brez kleti porušila. To pomeni, da sta lopa in klet konstrukcijsko enoten objekt, zato bi toženka sporna izvedena dela morala opredeliti glede na celoten objekt, tj. ali je ta dela treba šteti za novogradnjo ali za rekonstrukcijo objekta.
Če bi toženka upoštevala okoliščino, da je tožnik sporna dela izvajal na legalnem objektu, bi se morala opredeliti do vprašanja, ali gre v obravnavanem primeru le za neskladno gradnjo ali že za nelegalno gradnjo.
Zavezanci za plačilo komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo niso tisti lastniki objektov, ki so se že pred uveljavitvijo (novih) pravnih podlag za odmero komunalnega prispevka lahko že zakonito priključili na komunalno opremo, saj tedaj ne gre (več) za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča.
Zakon je omogočil osebam, ki rabijo vodno ali morsko dobro ali naplavine, ne da bi si za to predhodno pridobile vodno dovoljenje ali koncesijo, rok dveh let od uveljavitve zakona, da začnejo s postopki pridobitve potrebnih dovoljenj, ter da te osebe (ki so v navedenem roku začele s postopki pridobitve vodnega dovoljenja ali koncesije) do dokončanja postopkov ne bodo podvržene inšpekcijskim ukrepom.
Tožnik v dopisu, v katerem je bil pozvan na dopolnitev vloge med drugim tudi z izjavo lastnika nepremičnine, kjer se nahaja vodno zajetje, ni bil opozorjen na posledico, ki bo sledila, če navedene izjave v odrejenem roku ne predloži.
poprava krivic - status bivšega političnega zapornika - zahtevek za priznanje pravice - upravičenci
Iz izpodbijanega akta in spisovnih podatkov izhaja, da je bil tožnik s sodbo Vojaškega disciplinskega sodišča obsojen na disciplinsko kazen vračanja na formacijsko mesto neposredno nižjega čina za čas 2 leti. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je ugotovitev tožene stranke, da tožnik ni bil bivši politični zapornik v smislu prvega odstavka 2. člena oziroma prvega odstavka 4. člena ZPKri po presoji sodišča pravilna. Zato je tožena stranka tožnikov zahtevek za priznanje statusa bivšega političnega zapornika utemeljeno zavrnila.
tožba v upravnem sporu - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Ker tožnica v roku 15 dni po prejemu poziva sodišču ni poslala zahtevanih podatkov, s katerimi bi dopolnila vlogo in teh podatkov sodišču ni poslala niti do dneva izdaje tega sklepa, je tožba ostala nesposobna za obravnavanje, zato jo je sodišče zavrglo.