ZOFVI člen 105. - člen 10, 10/1, 20, 20-č/2. ZUP člen 8, 10, 140.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - načelo materialne resnice - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi
Pri točkovanju omenjenih referatov je organ utemeljeno podvomil v verodostojnost spornih potrdil o udeležbi z referatom, ki ju je izdalo A. in ki sta bili kot dokazilo priloženi predlogu za napredovanje. Sodišče pa se tudi strinja, da je organ mogel pozvati tožnico in predlagateljico napredovanja na dopolnitev vloge za napredovanje s predložitvijo programov posvetov, iz katerih bo razvidna časovna opredelitev in dejanska izvedba, torej dokazil, s katerimi bi bila izkazana dejanska izvedba spornih referatov.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29. ZDDV-1 člen 63. ZDoh-2 člen 48.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davek na dodano vrednost (DDV) - davčna osnova - davčno (ne)priznani odhodki - simuliran (navidezni) pravni posel - verodostojna knjigovodska listina
Iz evidence prilivov in odlivov na fiduciarnem računu ter prilivov in odlivov na TRR odvetnika je razvidno, da je tožnik denar s fiduciarnega računa nakazoval na svoj TRR, ga dvigal v gotovini, plačeval svoje račune v gotovini in ga v gotovini polagal na svoj TRR za poplačilo tekočih obveznosti odvetniške pisarne ter z njimi razpolagal kot s svojimi sredstvi oziroma kot s prihodki, doseženimi pri opravljanju odvetniške dejavnosti. Obenem pa davčnemu organu med postopkom nadzora (kljub izrecnim pozivom) niso bile predložene nikakršne posojilne pogodbe, ki bi jih tožnik sklenil s A., niti niso bila zatrjevana posojilna razmerja razvidna iz evidence v poslovnih knjigah. Tožnik pa tudi ni, kljub večkratnim pozivom, izkazal nobenih prihodkov iz naslova (uspešno) sklenjene sodne poravnave.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-7.
upravni postopek - ponovno odločanje o isti upravni zadevi - meritorno odločanje - obrazložitev odločbe
Sodišče lahko sklepa oziroma domneva, da je tožena stranka v konkretnem primeru uporabila določilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v delu, ki se nanaša na situacijo, ko je bila stranki na isti dejanski in pravni podlagi predhodno že izdana zavrnilna odločba. Vendar pa sklepanje sodišča ne zadošča za presojo zakonitosti izpodbijanega akta. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa namreč manjkajo dejstva, dokazi in argumentirana ugotovitev tožene stranke, da je tožnik identičen zahtevek kot v predmetnem upravnem postopku podal že v postopku, v katerem je bilo meritorno odločeno o zahtevi tožnika za obročno plačilo dolga in da je šlo v takratni zadevi za isto upravno zadevo z vidika dejstev in pravne podlage, kot teče v obravnavani zadevi.
upravni spor - vstop v postopek - stranski intervenient
Predlagatelj je predlagal vstop v pravdo namesto tožeče stranke na podlagi drugega odstavka 190. člena ZPP. V takem primeru je dopusten vstop, če v to privolita obe stranki.
neposredna plačila v kmetijstvu - zapisnik o kontrolnem pregledu - pripombe na zapisnik - načelo zaslišanja strank
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka izpodbijano odločitev sprejela na podlagi dopisa, ki ga je kot prilogo k zapisniku sestavil kontrolor. Ni torej točna njena navedba, da zapisnik sploh ni bil sestavljen. V upravnih spisih je namreč zapisnik, ki ga je sestavljal kontrolor, ga delno izpolnil in podpisal, priložil pa mu prej navedeni dopis. Tožnik s tem zapisnikom ni bil seznanjen niti ni bil seznanjen z dopisom kontrolorja in se zato o teh dokazih, za katerih je tožena stranka utemeljila svojo odločitev, ni imel možnosti izjaviti.
Zavrženje pritožbe pomeni, da tožnica s pritožbo v pritožbenem postopku ni uspela in je zato odločitev tožene stranke, da zavrne njen zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, po zakonu utemeljena.
inšpekcijski postopek - ukrepi inšpektorja za delo - prepoved opravljanja dela - pogodba civilnega prava - elementi delovnega razmerja - samostojni podjetnik
Delavci so delo opravljali nepretrgoma, po navodilih tožeče stranke in pod njenim nadzorom. Četudi v pogodbi niso bila določena dela, ki naj bi jih opravljali za tožečo stranko na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju, je šlo za dela, ki jih je mogoče uvrstiti med sistemizirana delovna mesta tožeče stranke, oziroma so tisti delavci, ki so zaposleni pri toženi stranki, kot samostojni podjetniki opravljali dela na enakih delovnih mestih, le da preko polnega delovnega časa, torej na način, ki ni skladen s pravili o opravljanju takega dela.
obračun carinskih dajatev - mednarodni prevoz blaga - dovolilnica za mednarodni prevoz
Beseda "ali" kaže, da sta pogoja določena alternativno, torej da za prevoz brez dovolilnic zadošča, da znaša skupna masa vozila do 6 ton, ne glede na nosilnost, ali pa da je nosilnost vozila manjša od 3,5 ton, ne glede na skupno maso vozila.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29.
carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - povezane osebe - transferne cene - dokazovanje
Glede na povezanost dobavitelja in distributerja, tožniku ni uspelo dokazati, da je ta odnos v skladu z neodvisnim tržnim načelom ter da povezanost med družbama ni vplivala na ceno. Sodišče poudarja, da je dokazno breme, kolikor imajo carinski organi razlog za domnevo, da je povezanost vplivala na ceno, na strani deklaranta, ki mu mora dati carinski organ možnost, da v odgovoru izpodbije razlog za to domnevo. Za odločitev organa torej zadostuje zgolj domneva, da je povezanost vplivala na ceno, kar je v izpodbijani odločbi v zadostni meri ugotovljeno in obrazloženo, tožniku pa ni uspelo dokazati nasprotnega.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
V skladu s 4. alinejo 8. člena ZBPP se dolžniku v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, BPP dodeli le, če dolžnik verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. ZDavP-2 člen 63, 63/1, 267, 267/6.
dohodnina - davčna napoved - rok za vložitev napovedi - samoprijava
Po prvem odstavku 63. člena ZDavP-2 lahko zavezanec najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka odločbe o prekršku oziroma kazenskega postopka vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oziroma če je v davčni napovedi navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. Da gre za institut, namenjen izključno odmeri dodatne davčne obveznosti, kot meni tožena stranka, iz navedene določbe ne sledi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe
Rok za odlog izvršbe, določen v sklepu z dne 17. 1. 2014, torej 22. 1. 2017 (kar je tri leta od vročitve navedenega sklepa), je na podlagi zakona podaljšan še za dve leti, torej do 22. 1. 2019, o čemer bi morala toženka po uradni dolžnosti izdati sklep. To pa je po vsebini predlagal tudi tožnik s predlogom z dne 24. 6. 2016, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, saj je v njem predlagal, naj se odložitev izvršbe podaljša v skladu s spremembo ZGO-1, in sicer za pet let od 17. 1. 2014 dalje.
blagovna znamka - tridimenzionalna znamka - oblika blaga kot znamka - razlikovalni učinek
Ali določeno tridimenzionalno obliko povprečen potrošnik dojema kot znak izvora blaga, je treba presoditi na podlagi celotnega vtisa o znaku. Znak je lahko tudi sam proizvod oziroma njegova oblika, vendar le če je sposoben opravljati funkcijo razlikovanja od ostalih proizvodov.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Upravni odbor Odvetniške zbornice je v zvezi z razlago 1. točke tarifne številke 39 Odvetniške tarife podal obvezno razlago, po kateri posvet s stranko pomeni samostojno storitev in se kot taka šteje tudi, kadar je potreben za opravo posameznih odvetniških storitev, razen kadar je storitev posveta izrecno zajeta v drugih tarifnih številkah posebnega dela Odvetniške tarife.
Izrek izpodbijane odločbe, ki kot nelegalno gradnjo opredeljuje le klet pod obstoječim lesenim steljnikom, ni v skladu z ZGO-1. Klet in lopa namreč predstavljata en objekt, saj med strankama ni sporno, da je tožnik sporno klet zgradil pod leseno lopo in bi se ta brez kleti porušila. To pomeni, da sta lopa in klet konstrukcijsko enoten objekt, zato bi toženka sporna izvedena dela morala opredeliti glede na celoten objekt, tj. ali je ta dela treba šteti za novogradnjo ali za rekonstrukcijo objekta.
Če bi toženka upoštevala okoliščino, da je tožnik sporna dela izvajal na legalnem objektu, bi se morala opredeliti do vprašanja, ali gre v obravnavanem primeru le za neskladno gradnjo ali že za nelegalno gradnjo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - uporabno dovoljenje
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik za graditev objekta pridobil gradbeno dovoljenje z dne 8. 9. 2011. Prav tako ni sporno, da objekt (v pretežnem delu) uporablja ter da za njegovo uporabo ni pridobil uporabnega dovoljenja. Sodišče zato pritrjuje toženki, da je izpodbijani ukrep prepovedi uporabe objekta zakonit in utemeljen na prvi alineji 3. točke prvega odstavka 150. člena ZGO-1.
Zakon je omogočil osebam, ki rabijo vodno ali morsko dobro ali naplavine, ne da bi si za to predhodno pridobile vodno dovoljenje ali koncesijo, rok dveh let od uveljavitve zakona, da začnejo s postopki pridobitve potrebnih dovoljenj, ter da te osebe (ki so v navedenem roku začele s postopki pridobitve vodnega dovoljenja ali koncesije) do dokončanja postopkov ne bodo podvržene inšpekcijskim ukrepom.
Tožnik v dopisu, v katerem je bil pozvan na dopolnitev vloge med drugim tudi z izjavo lastnika nepremičnine, kjer se nahaja vodno zajetje, ni bil opozorjen na posledico, ki bo sledila, če navedene izjave v odrejenem roku ne predloži.
Zavezanci za plačilo komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo niso tisti lastniki objektov, ki so se že pred uveljavitvijo (novih) pravnih podlag za odmero komunalnega prispevka lahko že zakonito priključili na komunalno opremo, saj tedaj ne gre (več) za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker sta tožnika zapustila izpostavo azilnega doma pred dokončanjem postopka v upravnem sporu, je sodišče ocenilo, da za odločitev v zadevi ne izkazujeta več pravnega interesa. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče utemeljenosti tožbe ne presoja. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožnikoma pravni interes za vodenje postopka v obravnavanem upravnem sporu prenehal, tožbenih ugovorov ni presojalo. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo zavrglo, saj izpodbijani upravni akt očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnikov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - predaja Republiki Hrvaški
Dublinska uredba temelji na domnevi, da imajo vse države članice vzpostavljene minimalne standarde na področju mednarodne zaščite (tudi spoštovanje načela nevračanja) in se zato vse te države skladno s protokolom k Amsterdamski pogodbi tudi štejejo kot varne izvorne države, torej jih je analogno mogoče šteti kot varne tretje države v skladu z določili Ženevske konvencije in Newyorškega protokola o statusu beguncev v zvezi z 8. členom Ustave RS, saj se nikogar ne pošlje nazaj v preganjanje, kar je bistvo spoštovanja načela nevračanja.
Sodišče pritrjuje ugotoviti toženke, da v obravnavanem primeru niso podani elementi, ki bi kazali na sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi pomenili utemeljene razloge za prepričanje, da bi bil tožnik izpostavljen resnični nevarnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU. Glede na navedeno domnevo iz Dublinske uredbe to pomeni, da je praviloma predaja prosilca drugi državi članici EU brez vsebinske presoje njegove prošnje dopustna. Navedena domneva je sicer lahko izpodbojna, vendar pa sodišče meni, da tožniku tega ni uspelo izkazati.