tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Glede na to, da je sodišče tožnico že večkrat pozvalo, da naj tožbo dopolni predvsem z izpodbijanim upravnim aktom in ji tudi razložilo, da bo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1, če tega ne bo storila, vlogo s sklepom zavrglo, je presodilo, da tožnica ni odpravila pomanjkljivosti tožbe in je sodišče zaradi tega ne more obravnavati. Glede na navedeno je tožbo v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1 kot nepolno zavrglo.
obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka z interesom - pravni interes
Stranka z interesom kot nesporna lastnica in uporabnica bližnjega zemljišča (mejaš) je pri izdaji gradbenega dovoljenja upravičeno zainteresirana, da novogradnja (pred tem rušitev objektov, ki naj bi bila sicer že izvršena) v obliki parkirišča z opornimi zidovi, ne bo prizadela njenega pravnega položaja, ki je izražen z lastninsko pravico, katera pa je zakonsko urejena. Po presoji sodišča stranka z interesom prej navedeni pravni interes za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenju izkazuje, in ker gre v tem primeru samo za procesno odločitev, bo vsebinske ugovore v zvezi z nedovoljenimi vplivi obravnavane gradnje nanjo oziroma na njene nepremičnine, uveljavlja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tožeči stranki.
ZDen člen 11, 12. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1-1, 2.
upravičenec do denacionalizacije - pogoji za vračilo podržavljenega premoženja - pravna podlaga podržavljenja
V postopkih vračanja premoženja ni mogoče ugotavljati, ali so bili izpolnjeni pogoji za odvzem premoženja po določeni določbi Odloka AVNOJ, kot se tudi sicer v denacionalizacijskih postopkih ne presoja pravilnosti aktov podržavljenja, temveč je treba ugotoviti, ali je tedanja oblast odvzela premoženje ex lege na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJa ali pa je bilo podržavljeno kasneje s kazensko sodbo oziroma drugimi akti.
uporabno dovoljenje - potrdilo - zahteva za izdajo potrdila - novo dejstvo in nov dokaz - umik zahteve
Ker je po presoji sodišča tožnik dne 19. 8. 2015 pred prvostopenjskim organom podal izrecno izjavo, da umika svoj podpis na izjavi z dne 28. 7. 2015 in je njegov "umik podpisa" šteti kot nedvoumen umik zahtevka za izdajo potrdila po določbi 1. točke prvega odstavka 197. člena ZGO, bi moral upravni organ o umiku zahteve odločiti in pri odločitvi upoštevati, da lahko stranka delno ali v celoti, v skladu z določbo prvega odstavka 134. člena ZUP umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.
V postopku, kjer je tožnik vlogo za izdajo potrdila po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZGO-1 vložil skupaj s solastnikoma objekta, ne gre za stranke z nasprotnim interesom, zato uporaba določbe drugega odstavka 134. člena ZUP v obravnavanem primeru ne pride v poštev.
sofinanciranje iz javnih sredstev - finančna pomoč - javni poziv - ugotovitveni postopek - tožbena novota
Tožnik je šele v tožbi oporekal opravljeni primerjavi med vozilom Smart fortwo coupe electric drive in Smart fortwo cabrio in upoštevani vrednosti primerljivega vozila iz spletnega oglasa, četudi bi to lahko in moral storiti že v izjasnitvi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, ki so razvidne iz poročila tožene stranke. Šele v tožbi je tudi predlagal imenovanje izvedenca avtomobilske stroke. Gre za ugovore, ki so tožbena novota, in jih tožnik ni uveljavljal v ugotovitvenem postopku, četudi je to možnost imel. To pa pomeni, da teh navedb, skladno z določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, v postopku upravnega spora ni dopustno upoštevati. Skladno z 52. členom ZUS-1 se namreč nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Iz četrtega odstavka par. 230 LAG izhaja, da če je oškodovanec preminul kot vojni ujetnik ali interniranec v smislu Zakona o povratnikih ali kot v nadaljevanju vojnega ujetništva na prisilnem delu pod tujo oblastjo pridržana oseba, lahko uveljavljajo pregnansko škodo njegovi dediči, v kolikor ti zase pred 28. 12. 1991 izpolnjujejo predpostavke iz prvega do tretjega odstavka; v drugem odstavku pa je med drugim kot pogoj za uveljavljanje izgnanske škode določena pridobitev stalnega prebivališča na območju veljavnosti Zvezne ustave ali Zahodnega Berlina po 31. 12. 1952 in pred 1. 1. 1993, itd. Tožniki tako nimajo prav, da morajo po LAG izpolnjevati vse pogoje tudi dediči, da lahko dobijo odškodnino, saj to iz citirane določbe nedvomno ne izhaja.
Zakonitosti oziroma nezakonitosti aktov o podržavljenju (in ugotovitev, ki iz njih izhajajo) ni mogoče izpodbijati v postopku denacionalizacije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - zamudna sodba
Tožnik ni vložil predloga za vrnitev v prejšnje stanje oziroma ni izkazal opravičljivih razlogov, zaradi katerih v zakonskem roku ni odgovoril na tožbo. Kot pravilno opozarja tožnik v tožbi, je v pritožbi zoper zamudno sodbo, ki jo je vložil sam, navedel razloge za zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo, vendar so ti po mnenju sodišča pavšalni in povsem neizkazani. V skladu s sodno prakso in pravno teorijo zdravstvene težave lahko predstavljajo opravičljiv razlog za zamudo procesnega dejanja, vendar mora biti bolezen oziroma poškodba huda in nenadna. Takšnih razlogov tožnik v pritožni niti v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, zato tudi po mnenju sodišča v zadevi niso podani verjetni izgledi za uspeh zadeve.
Sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 3. alinee prvega odstavka 3. člena Pravilnika o zamenjavah stanovanj, ker je najemno pogodbo za stanovanje na naslovu ... podpisala 5. 12. 2016, torej ni bila najemnica neprofitnega stanovanja vsaj 2 leti.
ZMZ-1 člen 84. ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 27, 27/1, 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - begosumnost - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III
Tožnik jepredhodno za mednarodno zaščito že trikrat zaprosil v Avstriji in enkrat v Italiji, saj so mu bili v omenjenih državah odvzeti prstni odtisi in posredovani v bazo EURODAC. Obe državi je zapustil, še preden je bil postopek za priznanje mednarodne zaščite končan, kar med strankama ni sporno. Omenjena dejstva ustrezajo objektivni okoliščini nesodelovanja v postopku kot jo opredeljuje 5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2, ki med drugim utemeljujejo tožnikovo znatno begosumnost v tem postopku. Pri tem ne gre prezreti, da je tožnik ves čas potoval brez dokumentov oziroma s ponarejenimi dokumenti ter meje prestopal na nedovoljen način. Dejstvo, da je tožnik nedovoljeno vstopil v Republiko Slovenijo, predstavlja naslednjo okoliščino, ki utemeljuje nevarnost pobega tožnika, saj jo kot milejši objektivni kriterij določa 1. alineja drugega odstavka 68. člena ZTuj-2. Zadnja okoliščina, ki na podlagi individualne obravnave kaže na begosumnost tožnika iz 4. alineje drugega odstavka 68. člena ZTuj-2 pa je nesporno dejstvo, tožnik za mednarodno zaščito v Sloveniji ni zaprosil takoj ob vstopu v državo temveč šele potem, ko ga je prijela policija in ga nastanila v Centru za tujce.
Odločba Ministrstva za financ,e s katero je bil končan upravni postopek v konkretni zadevi, je bila tožniku vročena dne 16. 8. 2016. Zakonsko določen 30-dnevni rok za vložitev tožbe, na katerega je bil tožnik opozorjen v pravnem pouku, je tako začel teči dne 17. 8. 2016 in je potekel v četrtek 15. 9. 2016. Tožnik pa je, kot je razvidno iz sodnega spisa, tožbo vložil priporočeno po pošti šele 16. 9. 2016.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog izvršitve kazni zapora
Izpodbijana odločba je bila sprejeta v okviru izvrševanja sodne funkcije. Sodno varstvo je zagotovljeno že v okviru odločanja po ZIKS-1, saj je zoper sodnikovo odločitev na prvi stopnji predvidena pritožba na višje sodišče. Izpodbijana odločba torej ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - status begunca - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - diskriminacija
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zmotno navaja, da se ekonomska in socialna diskriminacija ne bi mogla opredeliti kot dejanje preganjanja v skladu s 26. členom ZMZ (sedaj 26. člen ZMZ-1). Diskriminatorna dejanja v določenih primerih lahko predstavljajo dejanja preganjanja v smislu ZMZ-1 in Ženevske konvencije o statusu begunca.
Pojem "preganjanja" predstavlja nedoločen pravni pojem in je treba njegovo vsebino napolniti v vsakem konkretnem primeru glede na okoliščine specifične zadeve tako z vidika splošnih informacij o stanju v izvorni državi kot tudi z vidika osebnih okoliščin prosilcev, kot so starost, spol, zdravstveno stanje, trajanje škodnih ravnanj in njihov psihološki in fizični učinek, pri čemer odsotnost namena, da bi škodno ravnanje povzročilo poniževanje žrtve ne izključuje uporabe 3. člena EKČP.
Ob upoštevanju določbe 26. člena ZMZ-1 dejanja diskriminacije torej lahko predstavljajo dejanja preganjanja, če imajo lastnosti, kot jih opredeljuje prvi odstavek navedene določbe, in sicer če so dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev človekovih temeljnih pravic, ali pa če predstavljajo zbir (akumulacijo) različnih ukrepov, vključno s kršitvami človekovih pravic, ki so dovolj resne narave ali so dovolj ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic.
upravni postopek - predlog za izrek ničnosti - ničnost odločbe - ničnostni razlogi - res iudicata
Tožnika predlagata izrek ničnosti, pri čemer uveljavljata ničnostni razlog, tj. pomanjkljivo izobrazbo in neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta gradbenega inšpektorja. O vprašanju ničnosti teh odločb iz razloga, ki ga tožnika ponovno navajata v tej tožbi, pa je bilo že pravnomočno odločeno.
Po določbah 111. člena ZDavP-2 je davčni organ dolžan zavarovati davčni dolg v vsakem primeru, čim presega znesek 50 000,00 EUR. V tem primeru organ nima pravice do prostega preudarka. Pri tem mu ni treba izkazovati okoliščin, zaradi katerih bi bila izpolnitev davčne obveznosti onemogočena ali otežena. Sklep, kakršen je tudi predmetni sklep, se izda, ko je obstoj obveznosti verjetno izkazan, in torej še preden je obveznost ugotovljena z odločbo.
pridobitev statusa nepridobitnega televizijskega programa - programska vsebina po ZMed - napačna uporaba materialnega prava
Z naštevanjem programskih vsebin v prvem odstavku 81. člena ZMed (povezanih z veznikom "in") je po presoji sodišča zakonodajalec zgolj določil tiste programske vsebine, ki se lahko vštejejo v lastno produkcijo za izpolnitev kvote lastne produkcije za potrebe nepridobitnega programa, in s tem izločil vse ostale programske vsebine, ki v tej določbi niso naštete.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - namembnost zemljišča
Toženka je pravilno uporabila OPN tako, da je najprej na podlagi grafičnega dela ugotovila območje nameravanega posega, to je, v kateri EUP in na katerem njenem konkretnem delu se nahaja lokacija predvidenega posega, in nato na podlagi tega ugotovila, kateri v tekstualnem delu zapisani podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji veljajo na območju nameravanega posega.
Za odločitev ni pomembno dejstvo, da ima tožnik za obstoječi objekt veljavno lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Z odločitvijo o zavrnitvi tožnikove zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in dozidavo obstoječega objekta se v navedeno lokacijsko in gradbeno dovoljenje ne posega.
Tožniki se utemeljeno sklicujejo na posebne ukrepe, ki jih DPN v 39. členu predpisuje za varstvo oziroma urejanje kmetijskih in gozdnih zemljišč, posebej na zahteve glede vsebine projektne dokumentacije, ki mora med drugim zajemati tudi analizo prizadetosti posameznih kmetijskih gospodarstev in pripravo sanacijskih programov (osmi odstavek). Poleg tega se sklicujejo tudi na določbe o monitoringu kmetijskih in gozdnih zemljišč (56. člen) ter monitoringu hrupa (57. člen). Da iz teh določb DPN izhaja njihov pravni interes za sodelovanje v postopku, ustrezno izkazujejo z lastništvom parcel, ki glede na drugi odstavek 4. člena DPN spadajo v območje DPN in so po njihovih navedbah (ki jih toženka ne izpodbija) kmetijska zemljišča, ki mejijo na zemljišča obravnavane gradnje. Gre torej za zemljišča, za katera DPN načeloma predpisuje posebne ukrepe.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - inšpekcijski postopek - prijavitelj - stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - tožnik v upravnem sporu
Iz tožnikove vloge, o kateri je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, ne izhaja, da bi tožnik z njo zahteval udeležbo v postopku, niti v njej ne obrazlaga svojega pravnega interesa. Toženka zato ni imela podlage, da bi jo obravnavala kot zahtevo za vstop v postopek, in to ne s stališča njene vsebine, ne s stališča pravilnosti in zakonitosti odločitve o tej vlogi v pritožbenem postopku.
zahteva za sodno varstvo - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor
To, da se tožnik z odločitvami po zakonu pristojnih rednih sodišč ne strinja oziroma da zatrjuje, da so razlogi sklepov pomanjkljivi, ne utemeljuje zaključka, da mu sodno varstvo ni zagotovljeno. Tožnik ga ima v predpisanem sodnem postopku, sprejete odločitve lahko izpodbija s tam predvidenimi pravnimi sredstvi.