kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata
Za presojo odločitve, da se sindikatu N. odvzame reprezentativnost iz razloga, ker je poklicni sindikat izstopil iz njega (zaradi česar sindikat N. ne izpolnjuje več pogoja članstva, da ima najmanj 10 % delavcev določenega poklica/dejavnosti), je bistveno, ali je lahko skupščina poklicnega sindikata odločala o izstopu iz sindikata N. ali pa bi o izstopu morali odločati posamezni člani poklicnega sindikata (delavci).
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - izdaja sodbe - pisna izdelava sodbe
Podana je kršitev določbe postopka, ki določa, da se sodba strankam vroči v 30ih dneh od dneva, ko je glavna obravnava končana, saj je sodišče prve stopnje vročalo sodbo strankam po več kot petih mesecih. Vendar navedena kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, s katero je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je utrpela v delovni nesreči.
pogoji za izdajo predhodne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – informativni dokaz
Ne zadoščajo trditve tožeče stranke v smeri, da ni seznanjena s tem, kakšno je finančno stanje tožene stranke ter da bi o tem izpovedala toženka in njene ustanoviteljice, pri slednjem gre za informativni dokaz, ki pa ni dopusten, saj je njegov namen šele ustvarjanje možnosti za podajanje navedb – vse ob dejstvu, da ni tožeča stranka v obravnavanem primeru niti zatrjevala, da bi bilo splošno premoženjsko stanje tožene stranke takšno, da tožeči stranki ne bi omogočalo uveljavitve njene denarne terjatve oz. bi uveljavitev precej otežilo.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - mnenje invalidskih komisij - sodni izvedenec
Glede na to, da gre pri tožniku za spremembo v stanju invalidnosti in za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, se mu nove pravice priznajo s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe (in ne že od dne nastanka spremembe).
vrnitev v prejšnje stanje - izostanek z naroka - opravičljiv razlog
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo, saj je tožnik zamudil le za 3 minute, zgolj zaradi neusklajenosti časa na njegovi uri s sodno uro.
Tožnik je bil ob vložitvi zahteve za povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku zdravljenja hipodontije po načrtu z ortodontskim zdravljenjem ter z implantološko - protetično oskrbo zob, že polnoleten, vendar se je nadalje izobraževal na fakulteti, kar pomeni, da izpolnjuje pogoje za popolno plačilo zdravstvenih storitev tudi v zvezi z zobno protetičnim zdravljenjem.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Prevedbo plače tožnice je pravilno opravila in tožnico uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi in za ponudbo novega aneksa ni utemeljen.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok - reparacija - reintegracija - stroški postopka - ZOdvT
V obravnavani zadevi kljub nezakoniti redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni podlage za ugoditev reparacijskemu in reintegracijskemu zahtevku topžnika, ker je bil tožnik tudi po vročitvi navedene odpovedi še nadalje zaposlen pri toženi stranki, delovno razmerje pa mu je prenehalo kasneje zaradi izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi.
ZTLR člen 24, 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. OZ člen 198, 336. ZOR člen 361.
vlaganje v tujo nepremičnino – dogovor o skupni gradnji – nova stvar – zastaralni rok za zahtevke graditelja – neupravičena obogatitev – posest nepremičine
V skladu z določbami ZTLR je imelo vlaganje v tujo nepremičnino stvarno pravne posledice le, če je nastala nova stvar ali je obstajalo soglasje lastnika za pridobitev oziroma spremembo (so)lastninskih deležev.
Obsežnost vlaganj in povečanje stanovanjske površine, sama po sebi ne pomenita spremembe identitete nepremičnine in s tem nastanek nove stvari (v smislu določb ZTLR). V obravnavanem primeru zatrjevana vlaganja so lahko zgolj povečala kakovost, funkcionalnost in posledično vrednost že obstoječe nepremičnine, niso pa spremenila njene substance (identitete), kar je tista okoliščina, zaradi katere je moč vlaganja v že obstoječo zgradbo šteti kot materialnopravno tako pomembna, da utemeljujejo stvarnopravni zahtevek.
Načeloma velja, da je za začetek teka zastaranja odločilna dospelost/zapadlost terjatve. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da vtoževana terjatev iz naslova neupravičene obogatitve v konkretnem primeru še ni zapadla, ker družina tožeče stranke mansardno stanovanje še naprej zaseda, pa je povsem pravilna.
odstop terjatve med pravdo – subjektivna sprememba tožbe
Namen 190. člena ZPP je torej zagotoviti, da obstoj pravde ne bo prizadel tožnikove razpolagalne sposobnosti; stvar lahko proda in pravico lahko odstopi, ne da bi mu zaradi tega grozilo, da bo njegov zahtevek zaradi prenehanja stvarne legitimacije zavrnjen. V konkretni pravdi je torej odtujitev pravice s pogodbo o odstopu terjatve povzročila, da je aktivna stvarna legitimacija prešla na prevzemnika terjatve, medtem ko je aktivna procesna legitimacija ostala pri prvotnemu tožniku. V takšnem primeru ne gre za subjektivno, pač pa za objektivno spremembo tožbe. Soglasje toženca pa za takšno spremembo ni potrebno, saj se opira na okoliščino (odtujitev pravice), ki je nastala po vložitvi tožbe. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo napačno, ko spremembe tožbe ni dopustilo, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, s čimer je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku – obseg pooblastila prokurista
Sodišče prve stopnje bi moralo glede na različno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS o obsegu pooblastila prokurista, na katero utemeljeno opozarja pritožba, postopati po členu 108 ZPP.
ZDR člen 73, 109, 204, 204/3. OZ člen 131. ZFPPIPP člen 28, 29. ZGD-1 člen 8.
terjatev iz delovnega razmerja - sprememba delodajalca - stečaj delodajalca - vrnitev na delo - odškodninska odgovornost - spregled pravne osebnosti
Tožba, s katero tožnica od prejšnjega delodajalca (delodajalca prenosnika) zahteva, da jo po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečajnega postopka nad novim delodajalcem (delodajalcem prevzemnikom) prevzame nazaj na delo, se kot prepozna zavrže, saj je bila vložena več kot 30 dni po prenehanju delovnega razmerja tožnice.
pravica dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - vsebina pogodbenih obveznosti
Upravitelj v času vložitve predloga za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice očitno ni bil seznanjen z vsemi dogovori stečajnega dolžnika z upnikom E, ki so bili sklenjeni pred začetkom stečajnega postopka.
Zgolj možnost vračila DDV v primeru odstopa od pogodbe, dejstvo, da hipoteka na nepremičninah, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe, ni izbrisana, ter trditve, da je kupnina v višini 13,000.000,00 EUR prenizka, niso zadosten argument za drugačno odločitev, saj je pri tej potrebno upoštevati prav vsa dejstva in okoliščine, ki so del kompleksnih razmerij med dolžnikom in njegovimi pogodbenimi partnerji ter iz njih izvirajoče pravice in obveznosti.
ZGO-1 člen 54, 54/4, 56. SPZ člen 8, 67, 256. ZNP člen 112, 117.
ureditev razmerij med solastniki – nadomestitev soglasja za legalizacijo gradnje
V konkretnem primeru gre pri nadomestitvi soglasja k legalizaciji prizidka, za posel v zvezi z rednim upravljanjem, za posel, ki je potreben za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Šele z legalizacijo (če bo uspešna) bo zgradba v celoti sposobna za obratovanje in torej za doseganje njenega namena.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069555
ZDen člen 16, 16/4, 88, 88/1, 88/2, 88/4, 91. ZPP člen 196, 481, 481/1, 481/2. ZOR člen 109, 109/1. ZGD člen 405, 421/2. ZLPP člen 11, 15, 15/1. ZZK-1 člen 243, 244, 244/1, 244/2.
ničnost prodajne pogodbe - denacionalizacijski postopek - vknjižba lastninske pravice - izbrisna tožba - neveljavnost materialnopravne podlage - pravni interes - likvidacija - enotno sosporništvo - gospodarski spor – prijava terjatve v likvidacijskem postopku
Ker pa toženca uveljavljata kršitev 2. odstavka 481. člena ZPP šele v pritožbeni fazi in hkrati ne zatrjujeta, da bi sodišče prve stopnje sploh uporabilo kakšno določbo, ki jo sodišče sme uporabiti samo v gospodarskih sporih, pritožbeno sodišče zaključuje, da ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
Likvidacijski upravitelj mora zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev, ki še niso dospele, in znanih terjatev, ki jih upnik ni prijavil, kar pomeni, da mora likvidacijski upravitelj pri poplačilu terjatev upoštevati tudi terjatve, ki niso bile pravočasno prijavljene oziroma sploh niso bile prijavljene, če so mu znane.
Ker prvo in drugo toženka nimata položaja osebe iz 2. odstavka 244. člena ZZK-1, pač pa položaj osebe iz 1. odstavka 244. člena ZZK-1, vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 25.9.2002 ni materialnopravno neveljavna zgolj zaradi pomanjkanja razpolagalne sposobnosti prvo toženke, marveč tudi zaradi materialnopravne neveljavnosti neposrednega zavezovalnega in tudi razpolagalnega posla. Ničnost pogodbe in s tem materialnopravna neveljavnost vknjižbe je torej tu objektivna, zato dobra vera kupca - druga toženke ne more igrati nikakršne vloge.