Po določbi 2. odstavka 123. člena ZPIZ-1 se k starostni ali invalidski pokojnini izplačuje še 15 % vdovske pokojnine. Tožnica, ki ima pravico do vdovske pokojnine po pokojnem možu, tako nima pravice do dodatka v višini 15 % od svoje starostne pokojnine.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da za odločanje v obravnavanem individualnem delovnem sporu ni krajevno pristojno, ker imata obe toženi stranki sedež v Portorožu, kjer so bile sklenjene vse pogodbe o zaposlitvi, delo pa se je opravljalo na ladji in se v nobenem primeru ni moglo opravljati na območju Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
Pri presoji, ali je bila tožba vložena pravočasno (v 30-dnevnem roku od prejema dokončne odločbe toženca), je bistveno, kdaj je bila tožba vložena na sodišče. Morebitne vložitve vloge na nepristojen organ (toženca) ni mogoče upoštevati, saj je bil tožnik v pravnem pouku pravilno poučen, v katerem roku in na kateri naslov mora vložiti tožbo.
Zahteva za uveljavljanje pravic delavca (v primeru, če delodajalec krši delavčevo pravico) ni vezana na rok. Drugačna situacija pa nastane, ko delodajalec o delavčevi pravici odloči s pravnim aktom (odločba, sklep). V takšnem primeru mora delavec zoper tak akt delodajalca pri pristojnem organu (ministru oziroma pooblaščeni osebi) vložiti ugovor v 15 dneh od dneva vročitve spornega pravnega akta. Če tega ne stori, ne more uspešno zahtevati razveljavitve takšnega akta pri pristojnem sodišču. Njegova tožba se v tem delu zavrže.
Pri tožnici je sicer ugotovljena invalidnost, ker za svoje delo ni več zmožna, ni pa ugotovljena telesna okvara po veljavnem Sporazumu o seznamu telesnih okvar. Iz tega razloga njen zahtevek, da se odpravita odločbi toženca in da se ji prizna pravica do invalidnine, ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok - reparacija - reintegracija - stroški postopka - ZOdvT
V obravnavani zadevi kljub nezakoniti redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni podlage za ugoditev reparacijskemu in reintegracijskemu zahtevku topžnika, ker je bil tožnik tudi po vročitvi navedene odpovedi še nadalje zaposlen pri toženi stranki, delovno razmerje pa mu je prenehalo kasneje zaradi izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi.
Glede na tožnikovo pavšalno zatrjevanje o nepravilnosti izračuna pokojninske osnove in odmere pokojnine je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za imenovanje izvedenca finančne stoke in pridobitev podatkov o plači tožnika pri pristojnem davčnem uradu za čas, ko je opravljal samostojno dejavnost, saj so podatki o plačah za navedeno obdobje razvidni iz podatkov matične evidence v upravnem spisu in iz predloženih obrazcev M4/M8, ki jih je za tožnika posredoval davčni urad.
pogoji za izdajo predhodne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – informativni dokaz
Ne zadoščajo trditve tožeče stranke v smeri, da ni seznanjena s tem, kakšno je finančno stanje tožene stranke ter da bi o tem izpovedala toženka in njene ustanoviteljice, pri slednjem gre za informativni dokaz, ki pa ni dopusten, saj je njegov namen šele ustvarjanje možnosti za podajanje navedb – vse ob dejstvu, da ni tožeča stranka v obravnavanem primeru niti zatrjevala, da bi bilo splošno premoženjsko stanje tožene stranke takšno, da tožeči stranki ne bi omogočalo uveljavitve njene denarne terjatve oz. bi uveljavitev precej otežilo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - izdaja sodbe - pisna izdelava sodbe
Podana je kršitev določbe postopka, ki določa, da se sodba strankam vroči v 30ih dneh od dneva, ko je glavna obravnava končana, saj je sodišče prve stopnje vročalo sodbo strankam po več kot petih mesecih. Vendar navedena kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, s katero je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je utrpela v delovni nesreči.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072439
ZIZ člen 46, 46/3, 71, 71/2, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-3. OZ člen 247, 247/1, 247/2.
zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb – namen zavarovanja z začasno odredbo – prepoved vložiti izvršilni predlog – neposredno izvršljiv notarski zapis – pogodbena kazen – predlog za položitev varščine
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz 272. člena ZIZ, izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, med drugim prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku. Iz navedene določbe ne izhaja, da dolžniku ne bi bilo mogoče prepovedati, da vloži izvršilni predlog na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
stečajni postopek – vpliv na izvršilni postopek – ločitvena pravica pridobljena v postopku zavarovanja – izvršba na podlagi verodostojne listine – ustavitev postopka
Pritožnik zmotno meni, da na usodo predmetnega izvršilnega postopka vpliva morebitna pridobitev ločitvenih pravic v postopku zavarovanja denarne terjatve. Gre za ločena postopka, med katerima je bistvena razlika v tem, da v postopku zavarovanja denarne terjatve upnik ne more biti poplačan, saj še ne razpolaga z izvršilnim naslovom. V obravnavani izvršilni zadevi bi lahko upnik pridobil ločitveno pravico le na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine.
ZGO-1 člen 54, 54/4, 56. SPZ člen 8, 67, 256. ZNP člen 112, 117.
ureditev razmerij med solastniki – nadomestitev soglasja za legalizacijo gradnje
V konkretnem primeru gre pri nadomestitvi soglasja k legalizaciji prizidka, za posel v zvezi z rednim upravljanjem, za posel, ki je potreben za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Šele z legalizacijo (če bo uspešna) bo zgradba v celoti sposobna za obratovanje in torej za doseganje njenega namena.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 118. KZ-1 člen 150, 160.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - žaljiva obdolžitev - kršitev tajnosti občil - nadaljevanje delovnega razmerja do konca odpovednega roka - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi neutemeljeno očita, da je direktorju trdila, da jo nizkotno šikanira in da nizkotno zlorablja svoj položaj, ker te trditve izvirajo iz sporočila, ki ga je tožnica naslovila na svojo neposredno nadrejeno, direktor (njegova tajnica) pa se je z njim seznanil na nedovoljen način, s kršitvijo tajnosti občil (s pregledom pošte). Delodajalec ima sicer pravico od delavca zahtevati, da vestno in strokovno opravlja delo, vendar ima tudi delavec ob tem pravico do takšnega delovnega okolja, v katerem bo lahko profesionalno opravljal svoje delovne obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062795
OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 318, 318/3.
vrnitev v prejšnje stanje – odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec – nesklepčnost tožbenega zahtevka – neodpravljiva nesklepčnost – zamudna sodba
Toženi stranki v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje sploh nista določno zatrdili, da je žena drugega toženca (s katero naj bi bil drugi toženec trenutno v postopku neprijetne razveze), pošto prevzela in je nikoli izročila ne prvemu ne drugemu tožencu. Iz trditvene podlage predloga za vrnitev v prejšnje stanje izhaja le, da tožena stranka dopušča možnost, da je do tega prišlo. Predvidevanje drugega toženca in s tem povezan dokazni predlog za njegovo zaslišanje pa ne zadostuje za izpodbitje domneve o resničnosti vročilnice kot javne listine.
Ni res, da bi moralo sodišče prve stopnje, če je menilo, da je tožba nesklepčna, tožečo stranko pozvati, da jo ustrezno dopolni ali popravi. Navedena dolžnost sodišča res izhaja iz tretjega odstavka 318. člena ZPP, vendar pritožba prezre četrti odstavek istega člena, po katerem sodišču ni treba določiti roka za odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak tožbeni zahtevek zavrne, če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
narok v nenavzočnosti – vabilo na poravnalni in prvi narok – osebna vročitev – rok za pripravo na glavno obravnavo
Ker je bilo vabilo na narok vročeno toženi stranki šele 1 dan pred samim narokom, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka na narok pravilno vabljena, napačna.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0066623
EKČP člen 10. URS člen 15, 15/3, 39. OZ člen 131, 179. KZ-1 člen 158, 158/3.
povrnitev nepremoženjske škode - svoboda izražanja in umetniškega ustvarjanja - svoboda govora - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - izjava v medijih - kolizija ustavnih pravic - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljivost - namen zaničevanja - satira - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravična denarna odškodnina - namen odškodnine - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Četudi je toženec „po poklicu“ satirik, ni mogoče sprejeti teze, da je vse, karkoli, kjerkoli, komurkoli reče, satira. Toženčevo javno izražanje zunaj njegove satirične svobode je predmet enake presoje, kot izjave vsakega drugega posameznika. Če je satira do neke mere privilegirana oblika umetniškega izražanja (saj implicira ostre, zbadljive, posmehljive, izkrivljene, karikirane opise realnega življenja), toženec kot satirik ni privilegirana oseba.
Izven satiričnega konteksta so toženčeve eksplicitne izjave o tožniku – da je „turbo anus“, homo erectus, človek brez časti, dostojanstva, brez znanja in sposobnosti, žaljive.
ZTLR člen 24, 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. OZ člen 198, 336. ZOR člen 361.
vlaganje v tujo nepremičnino – dogovor o skupni gradnji – nova stvar – zastaralni rok za zahtevke graditelja – neupravičena obogatitev – posest nepremičine
V skladu z določbami ZTLR je imelo vlaganje v tujo nepremičnino stvarno pravne posledice le, če je nastala nova stvar ali je obstajalo soglasje lastnika za pridobitev oziroma spremembo (so)lastninskih deležev.
Obsežnost vlaganj in povečanje stanovanjske površine, sama po sebi ne pomenita spremembe identitete nepremičnine in s tem nastanek nove stvari (v smislu določb ZTLR). V obravnavanem primeru zatrjevana vlaganja so lahko zgolj povečala kakovost, funkcionalnost in posledično vrednost že obstoječe nepremičnine, niso pa spremenila njene substance (identitete), kar je tista okoliščina, zaradi katere je moč vlaganja v že obstoječo zgradbo šteti kot materialnopravno tako pomembna, da utemeljujejo stvarnopravni zahtevek.
Načeloma velja, da je za začetek teka zastaranja odločilna dospelost/zapadlost terjatve. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da vtoževana terjatev iz naslova neupravičene obogatitve v konkretnem primeru še ni zapadla, ker družina tožeče stranke mansardno stanovanje še naprej zaseda, pa je povsem pravilna.
pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku – obseg pooblastila prokurista
Sodišče prve stopnje bi moralo glede na različno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS o obsegu pooblastila prokurista, na katero utemeljeno opozarja pritožba, postopati po členu 108 ZPP.