Potreb otroka se ne more ugotavljati po računski operaciji (niso matematičen pojem), saj gre pri določanju preživnine za vrednotenje vrste in višine potreb otroka, ki so prilagojene zmožnostim staršev, zaradi česar je končna višina ugotovljenih potreb lahko le njihova ocena (možnost prostega preudarka sodišču daje tudi 216. člen ZPP).
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – kršitev pogodbene obveznosti – škoda – vzročna zveza – deljena odgovornost
Ravnanje toženke, ki ni (pravočasno) poskrbela za vknjižbo tožnika, ni v ničemer vplivalo na možnost, da se tožnik vključi v upravni postopek (za katerega je nesporno vedel). Tožnik bi v upravnem postopku lahko sodeloval kljub temu, da v zemljiški knjigi tedaj še ni bil vknjižen kot lastnik, saj se lahko upravnega postopka udeležuje vsak, ki za to izkaže pravni interes in bi tožnik lahko priglasil svojo udeležbo v upravnem postopku tudi zgolj s sklicevanjem na pogodbo o nakupu stanovanja. Med kršitvijo pogodbene obveznosti toženke in nastalo škodo ni podane vzročne zveze.
Tožniki so upravičeni do povrnitve stroškov za izdelavo obračuna razlike v plači, ki jo vtožujejo, saj gre za izdatek, ki je nastal med postopkom oziroma zaradi postopka, ker so bili podatki v tem obračunu potrebni za oblikovanje tožbenega zahtevka. Na takšno odločitev ne vpliva dejstvo, da je bil kasneje v sodnem postopku izveden tudi dokaz s sodnimi izvedencem finančne stroke, ki je ugotovil minimalna odstopanja v prvotnem obračunu.
Sodišče sklep o domiku izda šele, ko ponudnik pridobi z zakonom predpisano odobritev prodaje. Določilo sedmega odstavka 179. člena ZIZ je potrebno interpretirati tako, da mora biti odobritev pravnega posla dokončna.
OZ člen 365, 376. ZPP člen 7, 212, 285, 356, 339, 339/2, 339/2-8.
načelo kontradiktornosti – trditvena podlaga – vpogled v kazenski spis – materialno pravdno vodstvo – zastaranje
Vpogled v kazenski spis ne more nadomestiti trditvene podlage. Če sodišče dopusti tak pristop, je nasprotna stranka prizadeta v pravici do poštenega, kontradiktornega sojenja. Sodišče mora tožnika v okviru materialnega pravdnega vodstva opozoriti na zgrešenost pristopa ter ga pozvati, naj dopolni trditveno podlago.
Rok iz 367. člena OZ ne more začeti teči, preden oškodovanec ni seznanjen z zavrnilno ali oprostilno sodbo v kazenskem postopku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Ker se obseg dela na delovnem mestu natakar-točaj, za katerega je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ni bistveno spremenil (povečal), ampak je tožnica nadomestila drugo delavko po tem, ko ji je prenehalo delovno razmerje, je pravilen zaključek, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena zakonito (iz razloga začasno povečanega obsega dela) in da se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku – obseg pooblastila prokurista
Sodišče prve stopnje bi moralo glede na različno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS o obsegu pooblastila prokurista, na katero utemeljeno opozarja pritožba, postopati po členu 108 ZPP.
ZDR člen 73, 109, 204, 204/3. OZ člen 131. ZFPPIPP člen 28, 29. ZGD-1 člen 8.
terjatev iz delovnega razmerja - sprememba delodajalca - stečaj delodajalca - vrnitev na delo - odškodninska odgovornost - spregled pravne osebnosti
Tožba, s katero tožnica od prejšnjega delodajalca (delodajalca prenosnika) zahteva, da jo po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečajnega postopka nad novim delodajalcem (delodajalcem prevzemnikom) prevzame nazaj na delo, se kot prepozna zavrže, saj je bila vložena več kot 30 dni po prenehanju delovnega razmerja tožnice.
ZIZ člen 15, 38,38/6, 65, 65/2, 65/5. ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 154, 154/1, 160. ZOdvT člen 3, 3/1, 12, 27, 27/1.
izvršilni stroški – ugovor tretjega – stroški ugovora tretjega – vrednost spornega predmeta – odmera stroškov postopka
O stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika nanj je mogoče odločati šele po tem, ko je znan končni uspeh ugovora tretjega, torej ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet, oziroma če tretji pravde ne začne, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora.
V primeru, ko upnik poleg glavnice terja tudi zakonske zamudne obresti in stroške, je kot vrednost spornega predmeta za pravilno odmero stroškov postopka treba vzeti samo vrednost glavnega zahtevka.
ZTLR člen 24, 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. OZ člen 198, 336. ZOR člen 361.
vlaganje v tujo nepremičnino – dogovor o skupni gradnji – nova stvar – zastaralni rok za zahtevke graditelja – neupravičena obogatitev – posest nepremičine
V skladu z določbami ZTLR je imelo vlaganje v tujo nepremičnino stvarno pravne posledice le, če je nastala nova stvar ali je obstajalo soglasje lastnika za pridobitev oziroma spremembo (so)lastninskih deležev.
Obsežnost vlaganj in povečanje stanovanjske površine, sama po sebi ne pomenita spremembe identitete nepremičnine in s tem nastanek nove stvari (v smislu določb ZTLR). V obravnavanem primeru zatrjevana vlaganja so lahko zgolj povečala kakovost, funkcionalnost in posledično vrednost že obstoječe nepremičnine, niso pa spremenila njene substance (identitete), kar je tista okoliščina, zaradi katere je moč vlaganja v že obstoječo zgradbo šteti kot materialnopravno tako pomembna, da utemeljujejo stvarnopravni zahtevek.
Načeloma velja, da je za začetek teka zastaranja odločilna dospelost/zapadlost terjatve. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da vtoževana terjatev iz naslova neupravičene obogatitve v konkretnem primeru še ni zapadla, ker družina tožeče stranke mansardno stanovanje še naprej zaseda, pa je povsem pravilna.
SPZ poudarja dolžnost sodišča, da si prizadeva za fizično delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Zmotno pritožba navaja, da predlagatelja nista izkazala ustreznega interesa do fizične delitve. Čim sta zahtevala fizično delitev in se je izkazalo, da je takšna delitev možna, je že bila dolžnost sodišča, da delitev opravi na ta način.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072439
ZIZ člen 46, 46/3, 71, 71/2, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-3. OZ člen 247, 247/1, 247/2.
zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb – namen zavarovanja z začasno odredbo – prepoved vložiti izvršilni predlog – neposredno izvršljiv notarski zapis – pogodbena kazen – predlog za položitev varščine
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz 272. člena ZIZ, izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, med drugim prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku. Iz navedene določbe ne izhaja, da dolžniku ne bi bilo mogoče prepovedati, da vloži izvršilni predlog na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069555
ZDen člen 16, 16/4, 88, 88/1, 88/2, 88/4, 91. ZPP člen 196, 481, 481/1, 481/2. ZOR člen 109, 109/1. ZGD člen 405, 421/2. ZLPP člen 11, 15, 15/1. ZZK-1 člen 243, 244, 244/1, 244/2.
ničnost prodajne pogodbe - denacionalizacijski postopek - vknjižba lastninske pravice - izbrisna tožba - neveljavnost materialnopravne podlage - pravni interes - likvidacija - enotno sosporništvo - gospodarski spor – prijava terjatve v likvidacijskem postopku
Ker pa toženca uveljavljata kršitev 2. odstavka 481. člena ZPP šele v pritožbeni fazi in hkrati ne zatrjujeta, da bi sodišče prve stopnje sploh uporabilo kakšno določbo, ki jo sodišče sme uporabiti samo v gospodarskih sporih, pritožbeno sodišče zaključuje, da ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
Likvidacijski upravitelj mora zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev, ki še niso dospele, in znanih terjatev, ki jih upnik ni prijavil, kar pomeni, da mora likvidacijski upravitelj pri poplačilu terjatev upoštevati tudi terjatve, ki niso bile pravočasno prijavljene oziroma sploh niso bile prijavljene, če so mu znane.
Ker prvo in drugo toženka nimata položaja osebe iz 2. odstavka 244. člena ZZK-1, pač pa položaj osebe iz 1. odstavka 244. člena ZZK-1, vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 25.9.2002 ni materialnopravno neveljavna zgolj zaradi pomanjkanja razpolagalne sposobnosti prvo toženke, marveč tudi zaradi materialnopravne neveljavnosti neposrednega zavezovalnega in tudi razpolagalnega posla. Ničnost pogodbe in s tem materialnopravna neveljavnost vknjižbe je torej tu objektivna, zato dobra vera kupca - druga toženke ne more igrati nikakršne vloge.
stečajni postopek – vpliv na izvršilni postopek – ločitvena pravica pridobljena v postopku zavarovanja – izvršba na podlagi verodostojne listine – ustavitev postopka
Pritožnik zmotno meni, da na usodo predmetnega izvršilnega postopka vpliva morebitna pridobitev ločitvenih pravic v postopku zavarovanja denarne terjatve. Gre za ločena postopka, med katerima je bistvena razlika v tem, da v postopku zavarovanja denarne terjatve upnik ne more biti poplačan, saj še ne razpolaga z izvršilnim naslovom. V obravnavani izvršilni zadevi bi lahko upnik pridobil ločitveno pravico le na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine.
Čeprav je bila novela ZIZ sprejeta z namenom zmanjšanja pavšalnih ugovorov zoper sklep o izvršbi, zagotavljanja večje učinkovitosti izvršbe, povečanje plačilne discipline in prispevka k izboljšanju poslovnega okolja, pa vendarle ni mogoče zaključiti, da javna korist zahteva in opravičuje uporabo novele za nazaj, upoštevaje pri tem vidik pravne varnosti, materialne pravičnosti in uravnoteženosti interesov.
ZGO-1 člen 54, 54/4, 56. SPZ člen 8, 67, 256. ZNP člen 112, 117.
ureditev razmerij med solastniki – nadomestitev soglasja za legalizacijo gradnje
V konkretnem primeru gre pri nadomestitvi soglasja k legalizaciji prizidka, za posel v zvezi z rednim upravljanjem, za posel, ki je potreben za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Šele z legalizacijo (če bo uspešna) bo zgradba v celoti sposobna za obratovanje in torej za doseganje njenega namena.