Namen odprave napake je doseči, da bo prodana nepremičnina v vsem ustrezala tisti, ki se jo je prodajalec obvezal izročiti kupcu. Med strankama ni bilo sporno, da je mogoče napako odpraviti le z zamenjavo celotnega parketa. Tožena stranka je sicer znotraj dvomesečnega roka sporočila tožnici, kako namerava odpraviti napako, a ni ponudila zamenjave celotnega parketa, temveč zgolj zamenjavo parketa na mestih koncentriranih pojavov črnih luknjic v tlorisni obliki črke V. Takšne njene ponudbe ni mogoče šteti za primerno in jo je tožnica upravičeno zavrnila.
Znižanje kupnine praviloma ustreza stroškom, ki so potrebni, da se napaka odpravi.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072439
ZIZ člen 46, 46/3, 71, 71/2, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-3. OZ člen 247, 247/1, 247/2.
zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb – namen zavarovanja z začasno odredbo – prepoved vložiti izvršilni predlog – neposredno izvršljiv notarski zapis – pogodbena kazen – predlog za položitev varščine
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz 272. člena ZIZ, izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, med drugim prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku. Iz navedene določbe ne izhaja, da dolžniku ne bi bilo mogoče prepovedati, da vloži izvršilni predlog na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
V kolikor je v prijavi terjatve poleg štampiljke družbe (upnika) podpis, se šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. Le v kolikor se sodišču porodi utemeljen dvom o tem, ali gre res za podpis zakonitega zastopnika, pošlje prijavo terjatve v dopolnitev.
V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Sodišče sicer lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oziroma nepriznanje terjatve s strani dedičev, vendar v primeru spornih terjatev ne razčiščuje njihovega obstoja, ampak jih morajo proti sodedičem upniki uveljavljati v drugem ustreznem postopku.
narok v nenavzočnosti – vabilo na poravnalni in prvi narok – osebna vročitev – rok za pripravo na glavno obravnavo
Ker je bilo vabilo na narok vročeno toženi stranki šele 1 dan pred samim narokom, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka na narok pravilno vabljena, napačna.
Sodišče sklep o domiku izda šele, ko ponudnik pridobi z zakonom predpisano odobritev prodaje. Določilo sedmega odstavka 179. člena ZIZ je potrebno interpretirati tako, da mora biti odobritev pravnega posla dokončna.
OZ člen 365, 376. ZPP člen 7, 212, 285, 356, 339, 339/2, 339/2-8.
načelo kontradiktornosti – trditvena podlaga – vpogled v kazenski spis – materialno pravdno vodstvo – zastaranje
Vpogled v kazenski spis ne more nadomestiti trditvene podlage. Če sodišče dopusti tak pristop, je nasprotna stranka prizadeta v pravici do poštenega, kontradiktornega sojenja. Sodišče mora tožnika v okviru materialnega pravdnega vodstva opozoriti na zgrešenost pristopa ter ga pozvati, naj dopolni trditveno podlago.
Rok iz 367. člena OZ ne more začeti teči, preden oškodovanec ni seznanjen z zavrnilno ali oprostilno sodbo v kazenskem postopku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Ker se obseg dela na delovnem mestu natakar-točaj, za katerega je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ni bistveno spremenil (povečal), ampak je tožnica nadomestila drugo delavko po tem, ko ji je prenehalo delovno razmerje, je pravilen zaključek, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena zakonito (iz razloga začasno povečanega obsega dela) in da se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZIZ člen 15, 38,38/6, 65, 65/2, 65/5. ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 154, 154/1, 160. ZOdvT člen 3, 3/1, 12, 27, 27/1.
izvršilni stroški – ugovor tretjega – stroški ugovora tretjega – vrednost spornega predmeta – odmera stroškov postopka
O stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika nanj je mogoče odločati šele po tem, ko je znan končni uspeh ugovora tretjega, torej ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet, oziroma če tretji pravde ne začne, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora.
V primeru, ko upnik poleg glavnice terja tudi zakonske zamudne obresti in stroške, je kot vrednost spornega predmeta za pravilno odmero stroškov postopka treba vzeti samo vrednost glavnega zahtevka.
lastna menica – trasirana menica – sestavine menice - podpis trasanta – predlog za izvršbo na podlagi priložene menice – priložena menica – podpis zakonitega zastopnika
Za veljavnost menice zadošča, da je na menici podpis trasanta, ne glede na to, ali gre za pravno ali fizično osebo, in da je podpis dan pod besedilom. Zadošča, da je iz podpisa možno ugotoviti, ali gre za fizično ali pravno osebo, ki je kot taka mogoča. Trasat je tako lahko naveden kjerkoli na licu menice (tudi na t. i. talonu), neveljaven oz. nedovoljen je le njegov zapis na hrbtni strani menice. Označba pravne osebe mora biti čitljiva, ni pa nujno, da je natančna. V konkretni zadevi je na talonu menice odtisnjena štampiljka pravne osebe, poleg nje je tudi lastnoročni podpis (zanj se šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika) ter pristavek „akceptiram“.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka – začetek kazenskega postopka
Obstoj kaznivega dejanja je predhodno vprašanje v pravdnem postopku le v izjemnih primerih in sicer takrat, ko je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - mobbing - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Dejstvo, da je tožnik toženi stranki očital, da je nad njim izvajala mobbing, in da je podal prijavo na Inšpektorat RS za delo, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere toženi stranki tožnika pred izredno odpovedjo ne bi bilo treba vabiti na zagovor.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Glede na to, da se je obseg dela pri toženi stranki (na bencinskem servisu) bistveno povečal kasneje, kot je tožena stranka zaposlila tožnico za določen čas, zakonsko določeni razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, to je začasno povečan obseg dela, ni bil podan. Iz tega razloga se tožničina pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
pravica dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - vsebina pogodbenih obveznosti
Upravitelj v času vložitve predloga za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice očitno ni bil seznanjen z vsemi dogovori stečajnega dolžnika z upnikom E, ki so bili sklenjeni pred začetkom stečajnega postopka.
Zgolj možnost vračila DDV v primeru odstopa od pogodbe, dejstvo, da hipoteka na nepremičninah, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe, ni izbrisana, ter trditve, da je kupnina v višini 13,000.000,00 EUR prenizka, niso zadosten argument za drugačno odločitev, saj je pri tej potrebno upoštevati prav vsa dejstva in okoliščine, ki so del kompleksnih razmerij med dolžnikom in njegovimi pogodbenimi partnerji ter iz njih izvirajoče pravice in obveznosti.
Tožbeni zahtevek predkupnega upravičenca na ničnost iz naslova kršitve prednostnega upravičenja in kršitve moralnih norm, ni utemeljen, saj tudi z zatrjevano tožbeno podlago, ne zasleduje razveljavitve kupne pogodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0066623
EKČP člen 10. URS člen 15, 15/3, 39. OZ člen 131, 179. KZ-1 člen 158, 158/3.
povrnitev nepremoženjske škode - svoboda izražanja in umetniškega ustvarjanja - svoboda govora - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - izjava v medijih - kolizija ustavnih pravic - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljivost - namen zaničevanja - satira - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravična denarna odškodnina - namen odškodnine - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Četudi je toženec „po poklicu“ satirik, ni mogoče sprejeti teze, da je vse, karkoli, kjerkoli, komurkoli reče, satira. Toženčevo javno izražanje zunaj njegove satirične svobode je predmet enake presoje, kot izjave vsakega drugega posameznika. Če je satira do neke mere privilegirana oblika umetniškega izražanja (saj implicira ostre, zbadljive, posmehljive, izkrivljene, karikirane opise realnega življenja), toženec kot satirik ni privilegirana oseba.
Izven satiričnega konteksta so toženčeve eksplicitne izjave o tožniku – da je „turbo anus“, homo erectus, človek brez časti, dostojanstva, brez znanja in sposobnosti, žaljive.