ZDR člen 184. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - bistvena kršitev določb postopka - protispisnost
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu, je bistveno, kako je prišlo do škodnega dogodka (nesreče pri delu). Ker je o tem neskladje med tem, kar se navaja v obrazložitvi izpodbijane sodbe, in med vsebino zapisnikov o zaslišanjih prič oz. izvedenskim mnenjem, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi katere se izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZIZ člen 17, 17/2, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 167, 170, 170/2. OZ člen 51, 51/4.
notarski zapis – obličnost – načelo stroge formalne legalitete – obresti – ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršba na nepremičnine
Dodatek k notarskemu zapisu, ki ne izpolnjuje zahtev obličnosti, ne predstavlja izvršilnega naslova, izvršilni naslov je v tem primeru torej le osnovni notarski zapis. V izvršilnem postopku na noben način ni mogoče (niti dovoljeno) ugotoviti drugačne vsebine ali zapadlosti dolžnikove zaveze, kot izhaja iz izvršilnega naslova (načelo stroge formalne legalitete).
Toženec je imel kot najemnik neprofitnega stanovanja skladno s 104. členom SZ-1 možnost v roku 30 dni po nastanku okoliščin, zaradi katerih ni bil zmožen plačevati najemnine, sprožiti postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja, s čimer bi lahko dosegel tudi, da mu tožeča stranka ne bi mogla odpovedati najemne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067870
OZ člen 174, 179. ZPP člen 216.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom zunanje grče zgornjega dela desne goleni – zlom srednje prsnice četrtega prsta desnica – zvin vratne hrbtenice – udarnina hrbta – udarnina desnega kolka – prerezani iztegovalec prstanca desnice – telesne bolečine – tuja pomoč – pomoč drugega - prosti preudarek
Oškodovanec ima pravico do odškodnine za tujo pomoč, ne glede na to, kdo mu jo nudi in tudi če zanjo ni plačal. Potrebo po tuji pomoči je potrdil izvedenec, ki je objektivno, glede na tožnikovo zdravstveno stanje po prihodu z bolnišničnega zdravljenja, ocenil, koliko časa in pri katerih opravilih je tožnik potreboval tujo pomoč. Sodišče druge stopnje po prostem preudarku ocenjuje, da je primerna odškodnina iz tega naslova 5,00 EUR na uro.
ZDR člen 42, 126, 130, 131, 137, 166. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 50. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - odpravnina - odpoved pravici
Dejstva, da tožnik v času trajanja delovnega razmerja ni uveljavljal povračila stroškov prevoza na delo in z dela, ni mogoče šteti v njegovo škodo pri presoji tožbenega zahtevka iz tega naslova.
Če tožnik v času od vročitve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga do prenehanja delovnega razmerja ni mogel v celoti izrabiti preostalega letnega dopusta, je za ta del upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust.
ZŠtip člen 40, 40/6, 47, 47/2, 48, 48/1. ZUP člen 106, 106/2.
vrnitev v prejšnje stanje - Zoisova štipendija
S tem, ko je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije, odločil drugostopenjski organ, je bila kršena določba drugega odstavka 106. člena ZUP (da o predlogu odloča tisti organ, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje), ki ga sodišče v postopku obravnava kot materialno pravo. Zaradi kršitve materialnega prava pa je bila odločitev tožene stranke, da se tožnici ne dovoli vrnitev v prejšnje stanje, nepravilna in nezakonita
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane zamudne sodbe sicer navedlo, kateri materialni predpisi so podlaga za odločitev, vendar pa to ne zadošča za njen preizkus, saj ni razvidno, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo za podlago svoje odločitve. Ker teh dejstev sodišče ni navedlo, izpodbijane zamudne sodbe ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – izvršilni naslov – prenehanje teka zamudnih obresti – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov
Pravdno sodišče ima na voljo dejansko in pravno podlago, da odloči tudi o znesku zamudnih obresti – tudi po višini in pri tem upošteva vsa pravila, ki urejajo njihovo višino. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je izvršilni naslov postal pravnomočen po izdaji Ustavne odločbe in da v njem obresti niso omejene, kar pomeni, da je izvršilno sodišče zaradi načela formalne legalitete nanj v celoti vezano, kljub njegovi morebitni nepravilnosti in nezakonitosti. Dolžnica v konkretni zadevi ne more več uspešno uveljavljati pravila ne ultra alterum tantum, ki bi ga lahko in morala uveljavljati že v postopku nastanka izvršilnega naslova
ZDR člen 54, 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZPP člen 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - sodelovanje sindikata - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - delo po poteku pogodbe o zaposlitvi - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo sklep, s katerim je zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnica zahtevala ugotovitev transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, saj za takšen zahtevek ni bila podana pravna korist tožnice. Do transformacije je dejansko že prišlo (saj je tožnica ostala pri toženi stranki na delu po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas), kar dokazuje tudi dejstvo, da je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo tožnica v sporu izpodbija. Če bi tožnica v sporu uspela, bi to pomenilo, da bi se vzpostavilo stanje, kot je veljalo pred podajo odpovedi, torej bi bila tožnica pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3, 88/6, 90, 90/3, 166. ZPP člen 144.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - vročitev odpovedi - odpovedni rok - prenehanje delovnega razmerja - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi) je lahko zakonita le za nedoseganje pričakovanih rezultatov dela, do katerega je prišlo v zadnjih šestih mesecih pred odpovedjo.
sodba na podlagi stanja spisa - nepristop na narok
Ker sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi izdalo sodbo na podlagi stanja v spisu, obenem pa tudi ne gre za situacijo, da bi na narok pristopila ena od strank in izdajo take sodbe zahtevala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo po določbi 4. odstavka 282. člena ZPP ter štelo, da je nastopila domneva o umiku tožbe.
OZ člen 336, 336/1, 349, 349/1, 496, 496/1, 496/2.
zastaranje – začetek teka zastaranja - gospodarska pogodba – prodajna pogodba
Zastaranje teče posebej za vsako dobavo blaga; teči pa začne prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere z zakonom ni določeno kaj drugega.
ZDR člen 127, 128. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 47, 47/4.
plača - osnovna plača - dodatek k plači - dodatek za izmensko delo - pripravljenost na domu - dokazno breme
Kolektivna pogodba dejavnosti je toženi stranki omogočala takšen način vrednotenja dodatka za izmensko delo, da se ne bi obračunaval poleg osnovne plače, ampak bi bil v njej zajet. To pa pomeni, da bi morala tožena stranka, da tožnik ne bi bil upravičen do izplačila dodatka za izmensko delo (ki ga zahteva s tožbo), dokazati, da je takšen način obračunavanja dodatka za tožnika ugodnejši (ter da je dodatek dejansko upoštevan pri določitvi osnovne plače).
Vtoževan račun se nanaša na dela končana do prekinitve pogodbe, kar je tožnik izrecno navajal na naroku, zato ni pomembno ali in katera dela so bila opravljena kasneje.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - pravica do premestitve - pravica do dela z omejitvami - samozaposleni - vzrok invalidnosti - telesna okvara - invalidnina
Sodišče prve stopnje je ob zaključku, da je pri tožniku še podana preostala delovna zmožnost, tožnika zakonito razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti. Poleg tega mu je, četudi gre za samozaposleno osebno, utemeljeno priznalo pravico do dela z omejitvami v svojem poklicu oziroma pravico do dela na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom. Pri tem ni navedlo konkretnega dela, ki naj bi ga tožnik opravljal, saj za to ni bilo trditvene podlage.
ZPP člen 7, 8, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 193, 198.
spor majhne vrednosti – bistvena kršitev določb postopka – dokazna ocena dejstev, ki jih ni zatrjevala tožeča stranka v utemeljitev zahtevka – neupravičena pridobitev - uporabnina
Če se odločitev o tožbenem zahtevku opira na dokazno oceno tudi tistih dejstev, ki jih je ugotovil izvedenec, ni pa jih zatrjevala tožeča stranka v utemeljitev svojega zahtevka, obstoji nasprotje v razlogih sodbe, zaradi katerega sodbe ni mogoče preizkusiti.
ZPIZ-1 člen 12, 60, 249, 250, 250/1. ZPP člen 254. ZDSS-1 člen 63, 63/1.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - invalidska komisija - dopolnilno mnenje - zavrženje tožbe - dokončna odločba - socialni spor
Pri tožniku od prve razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti v letu 2000 ni prišlo do sprememb, ki bi pomenile poslabšanje že ugotovljene invalidnosti ali nastanek nove invalidnosti, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek, da se odpravi dokončna odločba, s katero je tožena stranka zavrnila zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ter zahtevek, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine.
O pravici do poklicne rehabilitacije tožena stranka ni odločala, zahteve tožnik pri toženi stranki tudi ni postavil, zato je sodišče prve stopnje tožbo glede takšnega zahtevka pravilno zavrglo.
nadomestilo za čas brezposelnosti - vrnitev preplačila
Tožeča stranka ne more zahtevati vrnitve tistega, kar je tožniku izplačala v okviru reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, s sklicevanjem na določbe ZZZPB, češ da tožencu tega ni bila dolžna izplačati (gre za zneske nadomestila za čas brezposelnosti, ki jih je toženec prejemal od Zavoda RS za zaposlovanje, nato pa mu je iste zneske izplačala še tožeča stranka). Kot delodajalec bi tožeča stranka morala poznati predpise (določbe ZZZPB) in tožencu zneskov, do katerih po zakonu ni bil upravičen, ne bi smela izplačati (oziroma glede teh zneskov ne bi smela skleniti dogovora, da mu jih bo izplačala). Če pa jih je izplačala (in si ni pridržala pravice zahtevati nazaj oziroma jih ni plačala, da bi se izognila sili), ne more zahtevati njihove vrnitve.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanj - rok za vložitev tožbe
Dokazno breme, da je obvestilo o prenehanju delovnega razmerja vročeno in kdaj, je na delodajalcu. Šele od dne, ko se ugotovi, da je obvestilo (pravilno) vročeno, lahko začne teči rok za sodno varstvo v zvezi s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – predlog za odložitev – zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih
Storilec mora sodišču hkrati s predlogom za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja posredovati tudi zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po ZVoz in ne kakšno drugo zdravniško spričevalo (torej tudi ne zdravniško spričevalo izdano na podlagi napotnice delodajalca za predhodni preventivni zdravstveni pregled). O predlogu za odložitev odloča sodišče prve stopnje, zato ni mogoče upoštevati zdravniškega spričevala pridobljenega tekom pritožbenega postopka.