Ker delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, ki je tožnik v konkretnem primeru ni podal, je sodišče prve stopnje (ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP) utemeljeno zaključilo, da je tožba sklepčna in izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo neupravičeno odtegnjenih zneskov plače ugodilo.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanj - rok za vložitev tožbe
Dokazno breme, da je obvestilo o prenehanju delovnega razmerja vročeno in kdaj, je na delodajalcu. Šele od dne, ko se ugotovi, da je obvestilo (pravilno) vročeno, lahko začne teči rok za sodno varstvo v zvezi s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
ZDR člen 42, 126, 130, 131, 137, 166. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 50. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - odpravnina - odpoved pravici
Dejstva, da tožnik v času trajanja delovnega razmerja ni uveljavljal povračila stroškov prevoza na delo in z dela, ni mogoče šteti v njegovo škodo pri presoji tožbenega zahtevka iz tega naslova.
Če tožnik v času od vročitve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga do prenehanja delovnega razmerja ni mogel v celoti izrabiti preostalega letnega dopusta, je za ta del upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust.
ZŠtip člen 40, 40/6, 47, 47/2, 48, 48/1. ZUP člen 106, 106/2.
vrnitev v prejšnje stanje - Zoisova štipendija
S tem, ko je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije, odločil drugostopenjski organ, je bila kršena določba drugega odstavka 106. člena ZUP (da o predlogu odloča tisti organ, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje), ki ga sodišče v postopku obravnava kot materialno pravo. Zaradi kršitve materialnega prava pa je bila odločitev tožene stranke, da se tožnici ne dovoli vrnitev v prejšnje stanje, nepravilna in nezakonita
arbitražni sporazum – bistvene sestavine – ugovor sodne nepristojnosti
Sporazum strank mora predvideti obvezno naravo odločbe arbitražne komisije, sicer ga ni mogoče šteti za arbitražni sporazum. Ker je ravno volja strank o tem, da za reševanje medsebojnih sporov izključita sodno pristojnost, bistvena sestavina arbitražnega sporazuma, je ocena sodišča prve stopnje, da sporazum strank nima značilnosti arbitraže v smislu njenega bistva, ker za spore „pri izvajanju te pogodbe“ napotuje na sodno pristojnost, pravilna.
ZDR člen 127, 128. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 47, 47/4.
plača - osnovna plača - dodatek k plači - dodatek za izmensko delo - pripravljenost na domu - dokazno breme
Kolektivna pogodba dejavnosti je toženi stranki omogočala takšen način vrednotenja dodatka za izmensko delo, da se ne bi obračunaval poleg osnovne plače, ampak bi bil v njej zajet. To pa pomeni, da bi morala tožena stranka, da tožnik ne bi bil upravičen do izplačila dodatka za izmensko delo (ki ga zahteva s tožbo), dokazati, da je takšen način obračunavanja dodatka za tožnika ugodnejši (ter da je dodatek dejansko upoštevan pri določitvi osnovne plače).
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 204, 204/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neenakomerno razporejen delovni čas - sodno varstvo - stroški postopka - ZOdvT
Pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi nima (samo po sebi) nobenih pravnih posledic, ampak je le predpostavka za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zato posebno sodno varstvo zoper takšno opozorilo ni predvideno in se tožba v tem delu zavrže.
Tožnik je imel v pogodbi o zaposlitvi določeno, da delo opravlja v neenakomerno razporejenem delovnem času. Poleg tega bi moral upoštevati tedenske plane dela tožene stranke. Okoliščina, da je spornega dne na delo prišel prej, kot je bilo predvideno s tedenskim planom, ne pomeni, da je lahko odšel domov, potem ko se je nabralo število ur dela, predvidenih v planu. Takšen predčasni odhod z dela predstavlja kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - pravica do premestitve - pravica do dela z omejitvami - samozaposleni - vzrok invalidnosti - telesna okvara - invalidnina
Sodišče prve stopnje je ob zaključku, da je pri tožniku še podana preostala delovna zmožnost, tožnika zakonito razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti. Poleg tega mu je, četudi gre za samozaposleno osebno, utemeljeno priznalo pravico do dela z omejitvami v svojem poklicu oziroma pravico do dela na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom. Pri tem ni navedlo konkretnega dela, ki naj bi ga tožnik opravljal, saj za to ni bilo trditvene podlage.
nadomestilo za čas brezposelnosti - vrnitev preplačila
Tožeča stranka ne more zahtevati vrnitve tistega, kar je tožniku izplačala v okviru reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, s sklicevanjem na določbe ZZZPB, češ da tožencu tega ni bila dolžna izplačati (gre za zneske nadomestila za čas brezposelnosti, ki jih je toženec prejemal od Zavoda RS za zaposlovanje, nato pa mu je iste zneske izplačala še tožeča stranka). Kot delodajalec bi tožeča stranka morala poznati predpise (določbe ZZZPB) in tožencu zneskov, do katerih po zakonu ni bil upravičen, ne bi smela izplačati (oziroma glede teh zneskov ne bi smela skleniti dogovora, da mu jih bo izplačala). Če pa jih je izplačala (in si ni pridržala pravice zahtevati nazaj oziroma jih ni plačala, da bi se izognila sili), ne more zahtevati njihove vrnitve.
OZ člen 336, 336/1, 349, 349/1, 496, 496/1, 496/2.
zastaranje – začetek teka zastaranja - gospodarska pogodba – prodajna pogodba
Zastaranje teče posebej za vsako dobavo blaga; teči pa začne prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere z zakonom ni določeno kaj drugega.
ZDR člen 54, 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZPP člen 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - sodelovanje sindikata - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - delo po poteku pogodbe o zaposlitvi - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo sklep, s katerim je zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnica zahtevala ugotovitev transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, saj za takšen zahtevek ni bila podana pravna korist tožnice. Do transformacije je dejansko že prišlo (saj je tožnica ostala pri toženi stranki na delu po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas), kar dokazuje tudi dejstvo, da je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo tožnica v sporu izpodbija. Če bi tožnica v sporu uspela, bi to pomenilo, da bi se vzpostavilo stanje, kot je veljalo pred podajo odpovedi, torej bi bila tožnica pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas.
zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – izvršilni naslov – prenehanje teka zamudnih obresti – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov
Pravdno sodišče ima na voljo dejansko in pravno podlago, da odloči tudi o znesku zamudnih obresti – tudi po višini in pri tem upošteva vsa pravila, ki urejajo njihovo višino. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je izvršilni naslov postal pravnomočen po izdaji Ustavne odločbe in da v njem obresti niso omejene, kar pomeni, da je izvršilno sodišče zaradi načela formalne legalitete nanj v celoti vezano, kljub njegovi morebitni nepravilnosti in nezakonitosti. Dolžnica v konkretni zadevi ne more več uspešno uveljavljati pravila ne ultra alterum tantum, ki bi ga lahko in morala uveljavljati že v postopku nastanka izvršilnega naslova
V izreku pravnomočne kazenske sodbe ugotovljena dejstva, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja, šteje pravdno sodišče za dokazana.
Stališče prvostopenjskega sodišča, da lahko dosodi odškodnino tudi za tiste oblike nepremoženjske škode, ki jih tožeča stranka ni zahtevala, če dosodi odškodnino v okviru celotnega uveljavljanega zneska, je zmotno.
ZZK-1 člen 29, 29/2, 40, 40/1, 40/1-8, 98, 98/4, 100.a. ZGO-1 člen 146, 146/3, 158, 159.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - dokončnost upravne odločbe
Ne v ZGO-1 ne v ZZK-1 ni podlage za zaključek, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe.
Izpodbijano pravno dejanje in neplačevitost dolžnika morata namreč biti v odnosu vzroka in posledice. V skladu z uveljavljeno sodno prakso razpolaganje s premoženjem v okviru rednega poslovanja gospodarskega subjekta ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po 270. členu ZIZ. Določilo 3. odst. 259. člena OZ je uporabljivo le v primerih, če bi drugi dolžnik odplačno odtujil dobrovernemu tretjemu prav tisto korist, ki jo hoče upnik nazaj.
zavrženje tožbe – litispendenca – pobotni ugovor – procesni pobot
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je procesno pobotanje, ki ga ureja ZPP, poseben način uveljavljanja nasprotnega zahtevka v obrambne namene in zato veljajo glede pobotnega ugovora prav tako pravila o litispendenci. Dokler je pobotni ugovor pendenten, o terjatvi, ki se z njim uveljavlja v pobot, ni dopustno začeti nove pravde. To velja tudi, če stranka uveljavlja pobotni ugovor zgolj podredno. Ista terjatev se namreč ne more uveljavljati istočasno dvakrat, enkrat ugovarjati v pobot in drugič uveljavljati s tožbo, saj bi to na eni strani lahko zmanjšalo pravno varnost, po drugi strani pa bi bilo v nasprotju z načelom procesne ekonomije.
nagrada upravitelja – končno poročilo upravitelja – mnenje upniškega odbora
Za izplačilo 10 % nadomestila v že odmerjenih pravnomočnih nagradah zadostuje, da je izpolnjen pogoj predložitve končnega poročila iz 2. točke drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP. Navedeno poročilo pa je stečajni upravitelj predložil.
predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja – ustavitev izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje je 5.1.2012 izdalo sklep o ustavitvi postopka. Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek, v času vložitve upnikovega predloga za predložitev seznama dolžnikovega premoženja še sicer res ni postal pravnomočen, vendar se upnik zoper njega ni pritožil in je zato s potekom pritožbenega roka postal pravnomočen. S tem se je predmetni izvršilni postopek pravnomočno končal, stranke in drugi udeleženci postopka pa ne morejo več opravljati procesnih dejanj.
Cena sicer ni bila določena na ključ, vendar pa v pogodbi tudi ni določila, da se bo cena obračunavala po opravljenih količinah in delu. Kdaj in v katerih primerih je mogoče zahtevati spremembo cene pri gradbeni pogodbi, določa 655. člen OZ, tožeča stranka pa nobene od takšnih okoliščin ni zatrjevala. Tudi ni trdila, da je v posel vložila več dela in da je izvršitev posla terjala večje stroške, kot je ob sklenitvi pogodbe pričakovala. Sklicevala se je le na to, da tožena stranka računu ni ugovarjala, s čimer pa ne more uspeti, saj nezavrnitev fakture ne pomeni pripoznave terjatve. Tudi kršitev pogodbe s strani tožene stranke ne upravičuje zvišanja dogovorjene cene za opravljeno delo (pač pa bi tožeča stranka v posledici kršitve lahko uveljavljala le povrnitev morebitne škode).
Bistveno je, da je sporna nepremičnina predmet zapuščine in ker tožnici spadata v krog zakonitih dedičev po zapustniku, sta v trenutku zapustnikove smrti pridobili (so)posest na zapustnikovih stvareh (29. člen SPZ), zato uživata posestno varstvo.