zavrženje tožbe – litispendenca – pobotni ugovor – procesni pobot
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je procesno pobotanje, ki ga ureja ZPP, poseben način uveljavljanja nasprotnega zahtevka v obrambne namene in zato veljajo glede pobotnega ugovora prav tako pravila o litispendenci. Dokler je pobotni ugovor pendenten, o terjatvi, ki se z njim uveljavlja v pobot, ni dopustno začeti nove pravde. To velja tudi, če stranka uveljavlja pobotni ugovor zgolj podredno. Ista terjatev se namreč ne more uveljavljati istočasno dvakrat, enkrat ugovarjati v pobot in drugič uveljavljati s tožbo, saj bi to na eni strani lahko zmanjšalo pravno varnost, po drugi strani pa bi bilo v nasprotju z načelom procesne ekonomije.
Pogodba o igranju nogometa za določen čas je med strankama predčasno prenehala, ker je tožnik podpisal pogodbo o igranju nogometa z drugim športnim klubom, od tožene stranke pa je tudi prevzel izpisnico. Iz tega razloga v nadaljnjem obdobju tožnik ni bil več igralec tožene stranke (niti se ni k njej vrnil po prenehanju igranja za drug športni klub), pa tudi svojih obveznosti ni izpolnjeval v razmerju do tožene stranke. Iz tega razloga ne more utemeljeno zahtevati plačila, kot je bilo dogovorjeno z (razvezano) pogodbo o igranju nogometa.
predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja – ustavitev izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje je 5.1.2012 izdalo sklep o ustavitvi postopka. Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek, v času vložitve upnikovega predloga za predložitev seznama dolžnikovega premoženja še sicer res ni postal pravnomočen, vendar se upnik zoper njega ni pritožil in je zato s potekom pritožbenega roka postal pravnomočen. S tem se je predmetni izvršilni postopek pravnomočno končal, stranke in drugi udeleženci postopka pa ne morejo več opravljati procesnih dejanj.
nagrada upravitelja – končno poročilo upravitelja – mnenje upniškega odbora
Za izplačilo 10 % nadomestila v že odmerjenih pravnomočnih nagradah zadostuje, da je izpolnjen pogoj predložitve končnega poročila iz 2. točke drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP. Navedeno poročilo pa je stečajni upravitelj predložil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064181
OZ člen 179. ZPP člen 155.
nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – premoženjska škoda – tuja nega in pomoč – stroški postopka – potrebni stroški – pooblaščenec zunaj sedeža sodišča
Pomoč in nega, ki jo je tožniku po nesreči nudila njegova žena, ni presegla običajne pomoči in skrbi, ki sta jo zakonca dolžna nuditi drug drugemu. Žena tožniku ni nudila pomoči na način, da bi ga negovala, temveč je prevzela opravila, ki naj bi jih pred nezgodo opravljal tožnik (kuhanje, pranje, razvažanje otrok v vrtec, šolo, na gimnastiko). Zahtevek za povrnitev premoženjske škode iz naslova tuje nege in pomoči zato ni utemeljen.
Tožena stranka ima zaposlenih večje število pravnikov (kar je tudi po mnenju pritožbenega sodišča splošno znano dejstvo), ki bi se lahko udeležili narokov. Glede na relativno enostavnost obravnavane pravdne zadeve tudi ni šlo za situacijo, v kateri bi bila izbira pooblaščenca iz drugega kraja utemeljena, zato ne gre za stroške, ki jih je mogoče opredeliti kot potrebne izdatke.
Obresti so nadomestilo za uporabo denarja. Glede na pravni temelj nastanka obveznosti plačati obresti je treba razlikovati zamudne in pogodbene obresti. Pogodbene obresti so obresti, za katere se dogovorita upnik in dolžnik, in ki tečejo od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti, če se upnik in dolžnik ne dogovorita za drugačno obdobje. Zamudne obresti pa so obresti, ki so določene kot civilna sankcija za zamudo pri plačilu denarne obveznosti.
Tožnik je kljub temu, da hčerka dejansko živi pri njemu, čeprav je bila s sodbo zaupana v varstvo in vzgojo materi, dolžan plačevati preživnino, kot je bila določena s sodbo. Izdana sodba zavezuje, vse dokler ni spremenjena oziroma preživninska obveznost preneha na podlagi zakona. Zoper mamo, ki h njenemu preživljanju ni prispevala ničesar, pa ima tožnik verzijski zahtevek.
osebni stečaj - odpust obveznosti – preizkusno obdobje
Sodišče prve stopnje je pravilno določilo preizkusno obdobje na podlagi 400. člena ZFPPIPP in pri tem med drugim upoštevalo tudi razloge za insolventnost (dolžnik kot edini družbenik odgovarja za dolgove izbrisane gospodarske družbe). Zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da naj se pri določitvi dolžine preizkusnega obdobja upošteva, da je bil dolžnik žrtev prevare in se ni okoriščal z ugodnostmi, ki sedaj predstavljajo dolgove upnikov izbrisane družbe. Sodišče prve stopnje je to okoliščino že v zadostni meri upoštevalo in ob upoštevanju vseh preostalih okoliščin, določenih v 400. členu ZFPPIPP, določilo preizkusno obdobje treh let od dneva izdaje sklepa o odpustu obveznosti.
nedopustnost izvršbe – aktivna legitimacija za pravdo za nedopustnost izvršbe – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Aktivno legitimacijo za pravdo za nedopustnost izvršbe imata zgolj dolžnik po 59. členu ZIZ in tretji po 65. členu ZIZ, pri čemer je procesna predpostavka za pravdo za nedopustnost izvršbe tretjega po 65. členu ZIZ zavrnjen ugovor tretjega v izvršilnem postopku.
Postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah ZIZ-I. Le ugotavljanje domneve nevarnosti iz 258. člena ZIZ-I je omejilo na primere, ko je tudi dolžnik ugovor vložil po uveljavitvi ZIZ-I.
Pravno ni pomembno, ali so (iste) stranke v postopku tožniki ali toženci, temveč je bistveno, da o istem zahtevku med istimi strankami ne moreta hkrati potekati dve pravdi.
Bistveno je, da je sporna nepremičnina predmet zapuščine in ker tožnici spadata v krog zakonitih dedičev po zapustniku, sta v trenutku zapustnikove smrti pridobili (so)posest na zapustnikovih stvareh (29. člen SPZ), zato uživata posestno varstvo.
ZIZ člen 41, 41/1. ZPP člen 82, 82/1, 108, 108/1, 156, 156/1, 339, 339/1.
nepopoln predlog za izvršbo – naslov dolžnika – zavrženje predloga za izvršbo – razveljavitev sklepa o izvršbi – začasni zastopnik – predujem za stroške postavitve začasnega zastopnika – relativna bistvena kršitev – stroški postopka – naključje, ki se je primerilo upniku
V primeru, ko dolžniku sklepa o izvršbi ni mogoče vročiti na naslov, naveden v predlogu za izvršbo, upnikovega predloga za izvršbo ni mogoče označiti kot nepopolnega. Sodišče pa sme dolžniku postaviti začasnega zastopnika le na upnikov predlog.
končanje stečajnega postopka – sklep o končanju stečajnega postopka – končno poročilo upravitelja – stroški upravitelja – pravočasnost dopolnitve pritožbe
Tretji odstavek 375. člena ZFPPIPP ne določa, da je pravnomočnost odločitve o odmeri zadnjega dela nagrade upravitelja pogoj za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka, zato je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z zakonom, ko je odmerilo nadomestilo in izdalo sklep o končanju stečajnega postopka. Do zapleta bi lahko prišlo le v primeru, ko bi bil pravnomočno končan stečajni postopek, zaradi utemeljene pritožbe pa še ne bi bil zaključen postopek v zvezi s sklepom o nadomestilu. Vendar v konkretnem primeru do tega ni prišlo, saj je višje sodišče na isti seji senata obravnavalo pritožbe zoper oba sklepa.
ZZK-1 člen 29, 29/2, 40, 40/1, 40/1-8, 98, 98/4, 100.a. ZGO-1 člen 146, 146/3, 158, 159.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - dokončnost upravne odločbe
Ne v ZGO-1 ne v ZZK-1 ni podlage za zaključek, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe.
Ker tožnik tudi po pozivu sodišča prve stopnje ni plačal sodne takse za predlog za izdajo začasne odredbe, se šteje, da je predlog umaknil. Iz tega razloga je odločitev o ustavitvi postopka v tem delu pravilna.
Izpodbijano pravno dejanje in neplačevitost dolžnika morata namreč biti v odnosu vzroka in posledice. V skladu z uveljavljeno sodno prakso razpolaganje s premoženjem v okviru rednega poslovanja gospodarskega subjekta ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po 270. členu ZIZ. Določilo 3. odst. 259. člena OZ je uporabljivo le v primerih, če bi drugi dolžnik odplačno odtujil dobrovernemu tretjemu prav tisto korist, ki jo hoče upnik nazaj.
ZDSS-1 člen 70. ZPIZ člen 270, 272. ZPIZ-1 člen 163.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – zavarovanje nedenarne terjatve – težko nadomestljiva škoda – verjetno izkazana terjatev – nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev – ustavitev izplačevanja
Nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ki ga tožnik prejema, predstavlja pretežni del mesečnih dohodkov njegove štiričlanske družine. Iz tega razloga bi se, v kolikor se tožniku ustavi izplačevanje tega nadomestila, ne da bi se istočasno odločilo o pravico do delne invalidske pokojnine in višini te dajatve, tožnik in njegova družina znašli v situaciji, ko bi bilo ogroženo njihovo osnovno preživetje. Takšna situacija pa pomeni možnost nastanka težko nadomestljive škode, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (konkretno, da se zadrži izvrševanje odločb toženke, s katerima je bilo odločeno, da se ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev).
Tožnik za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ni verjetno izkazal, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena. Pri tem je treba upoštevati, da je dolžnik (tožena stranka) pravna oseba javnega prava (ZPIZ Slovenije), njena osnovna naloga pa je, da kot nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja skrbi za izpolnjevanje obveznosti in uveljavljanje pravic zavarovancev. Glede na obseg sredstev, ki jih upravlja, ni nobene nevarnosti, da tožnikova terjatev, če obstoji, ne bi bila izplačana.
SODNI REGISTER – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSK0005137
ZGD-1 člen 387, 387/2, 590, 590/2-1, 590/3 590/4, 590/5. ZSReg člen 13, 13/2, 19, 39, 39-3, 40, 40/1. ZNP člen 5, 5/2, 6.
vpis skupščinskega sklepa o prenosu delnic v sodni register – tožba manjšinskih delničarjev za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine – prekinitev postopka odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic – razveljavitev sklepa o prekinitvi postopka – interes za hitro odločitev o vpisu
Manjšinski delničarji so vložili tožbo za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine oziroma za njegovo izpodbijanje. Za takšen primer 3. odst. 590. čl. ZGD-1 določa, da se prekine postopek odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku, če pa sodišče presodi, da znatno prevladuje interes za hitro odločitev, se postopek ne prekine oziroma registrski organ razveljavi sklep o prekinitvi postopka.