ZIZ člen 38, 38/7. ZPP člen 154, 154/2, 156, 156/1.
stroški postopka – zamudne obresti od stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev zamudnih obresti od stroškov – naključje, ki se je primerilo upniku
Samo zato, ker upnik v predlogu za izvršbo zakonskih zamudnih obresti od nadaljnjih izvršilnih stroškov ni zahteval, še ne more biti prekludiran v svoji pravici do priznanja zakonskih zamudnih obresti od stroškov, ki jih priglaša v nadaljnjih vlogah v postopku.
SODNI REGISTER – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSK0005137
ZGD-1 člen 387, 387/2, 590, 590/2-1, 590/3 590/4, 590/5. ZSReg člen 13, 13/2, 19, 39, 39-3, 40, 40/1. ZNP člen 5, 5/2, 6.
vpis skupščinskega sklepa o prenosu delnic v sodni register – tožba manjšinskih delničarjev za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine – prekinitev postopka odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic – razveljavitev sklepa o prekinitvi postopka – interes za hitro odločitev o vpisu
Manjšinski delničarji so vložili tožbo za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine oziroma za njegovo izpodbijanje. Za takšen primer 3. odst. 590. čl. ZGD-1 določa, da se prekine postopek odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku, če pa sodišče presodi, da znatno prevladuje interes za hitro odločitev, se postopek ne prekine oziroma registrski organ razveljavi sklep o prekinitvi postopka.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – pridobitev ločitvene pravice
V postopku zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini, se zastavna pravica na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, pridobi z vknjižbo (1. odst. 244. čl. ZIZ). Za predmetno zadevo je torej pomembno (le), ali je bila pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom v zemljiški knjigi vknjižena zastavna pravica.
ugovor krajevne pristojnosti po pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožena stranka vložila po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, s katerim je bilo odločeno, da bo o zahtevku odločalo sodišče v pravdnem postopku in sicer Okrajno sodišče v Domžalah, je prepozen.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 271, 271/1-1, 272. ZPP člen 360, 360/1.
pogodba o prodaji in nakupu električne energije – izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika – asignacija – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika
V obravnavanem primeru se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z vprašanjem, ali obstojijo domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje iz 272. čl. ZFPPIPP, ni pa presojalo, ali je zaradi izvedenih plačil računov za električno energijo s spornimi asignacijami prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - vojak - varnostni zadržek - pravica do obrambe - ugovor
Glede na to, da je tožena stranka v sklepu o prenehanju delovnega razmerja obrazložila vsebino varnostnega zadržka, je bila tožniku v ugovornem postopku zagotovljena možnost obrambe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - vročitev odpovedi - fikcija vročitve
Za zaključek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna, je bistveno, da je odpoved podana znotraj 30-dnevnega roka, ki začne teči od trenutka, ko se delodajalec seznani z razlogom za odpoved (s kršitvijo obveznosti iz delovnega razmerja). Vročena je lahko tudi po izteku tega roka, kot v konkretnem primeru, ko vročevalec delavca ni našel na naslovu njegovega prebivališča, tako da mu je obvestilo o tem, kje je pisanje in o roku za dvig pisanja, pustil v hišnem predalčniku. Odpoved se je nato štela za vročeno po 15-dneh.
Nečakinji zapustnice ne pripada pravica do nujnega deleža na podlagi vstopne pravice po umrlem očetu – bratu zapustnice, saj je po stališču pravne teorije v primeru uporabe instituta vstopne pravice nujni dedič lahko zgolj oseba, ki jih ZD v 25. členu priznava to lastnost.
SODNI REGISTER – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0070084
ZSReg člen 40, 40/1, 40/1-3. ZGD-1 člen 501, 501/1, 502, 502/1, 502/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42, 44, 44/3, 44/3-2.
Ureditev sprememb v družbi, ki nastanejo zaradi posledic izstopa družbenika, je prepuščena preostalim družbenikom. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da lahko družbenik, ki je izstopil iz družbe na podlagi izstopne izjave spreminja Družbeno pogodbo in odloči, da bo njegov delež pripadel družbi. ZGD kot matični zakon, ki določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb takšne možnosti ne predvideva, prav tako ne predvideva, da bi poslovni delež, ki je zaradi izstopa družbenika prenehal pripadel družbi kot lastni poslovni delež. To pa pomeni, da Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register nima podlage, da predpisuje v 2. točki 3. odst. 44. člena, da se v primeru vpisa izstopa družbenika pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika (izstopajočega) vpišejo podatki o družbi (lastni poslovni delež).
prenehanje družbe po skrajšanem postopku – resničnost izjave družbenika
Sodna odločba, ki nalaga določene obveznosti družbi, obvezuje družbo, da jih v poslovnih knjigah ustrezno upošteva. Zato izjava družbenika, da so poplačane vse obveznosti družbe, v trenutku, ko je zoper družbo že izdana sodba, s katero ji nalaga obveznost plačila terjatve upniku, družba pa te terjatve še ni plačala, ne more biti v tistem trenutku resnična.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 430, 430/2, 439, 439/2. ZSReg člen 15.
vročitev in objava pisanj v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra – vročitev preko AJPES – vrnitev v prejšnje stanje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo, ko je predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti zavrglo. Ker v postopkih za vpis v sodni register vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, je pravilna tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Za presojo utemeljenosti izdaje sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra je pomembno le, ali je prvostopenjsko sodišče ta sklep sprejelo po preteku roka za pritožbo zoper pravilno vročen sklep o ugotovitvi, da za izbris obstajajo zakonski pogoji, torej po pravnomočnosti tega sklepa.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - prostovoljna vključitev v zavarovanje
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot se izračuna pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Ker ima tožnik krajšo zavarovalno dobo, kot je obdobje, iz katerega se upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se mu invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov, ki jih je zavarovanec prejel oziroma je bil na njihovi podlagi zavarovan v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.
ZJU člen 24, 24/3, 83, 83/5, 83/8, 154, 154/1, 154/1-3.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - uradnik - razrešitev - dokončna odločba - odpravnina - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Ker pritožba zoper odločitev o kršitvi pravic iz delovnega razmerja v primeru prenehanja delovnega razmerja zadrži izvršitev odločbe, je lahko tožniku - javnemu uslužbencu - delovno razmerje zakonito prenehalo šele, ko je sklep o prenehanju delovnega razmerja postal dokončen, torej šele z dnem vročitve sklepa komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, ki je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep organa prve stopnje.
Tožnica je v prometni nezgodi utrpela zvin desnega kolena tretje stopnje in interkondilične eminence kolena s premikom, zato je primerna odškodnina za negmotno škodo 12.800,00 EUR, kar predstavlja 13 povprečnih plač v času sojenja.
ZDZdr člen 62, 62/4, 68. ZNP člen 35. ZPP člen 343, 343/4.
duševno zdravje – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – ustavitev postopka – dovoljenost pritožbe – pravni interes za pritožbo – premestitev na odprti oddelek
Pravni interes zadržane osebe za odločitev o pritožbi ni podan, ker je bil v času od izdaje izpodbijanega sklepa do odločanja o pritožbi premeščen na odprti oddelek psihiatrične bolnišnice, v takem primeru pa odločitev sodišča ni več potrebna.
ZPP člen 195, 196, 318. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 174, 179.
zamudna sodba - delna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - navadni sospornik - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
Prvotožena stranka (tožnikov delodajalec) in drugotožena stranka (zavarovalnica, pri kateri ima tožnikov delodajalec zavarovano odgovornost za škodo) sta v sporu, v katerem tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v nesreči pri delu, navadna sospornika. Iz tega razloga se učinki pravdnih dejanj ene tožene stranke ne raztezajo na drugo toženo stranko, sodišče prve stopnje pa je - glede na to, da so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP - utemeljeno izdalo zamudno sodbo le zoper prvotoženo stranko, ki na tožbo ni odgovorila.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - odškodnina
Ker tožniku ni mogoče očitati nobene od kršitev, ki so bile predmet predhodnih pisnih opozoril (utemeljenost pisnega opozorila pa je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga), je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga že zato nezakonita. Pa tudi sicer tožnikovo nekajminutno zamujanje na delo (14 minut, 2 minuti in 6 minut) ni dovolj tehten razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot eno najhujših sankcij za kršitev pogodbenih obveznosti.
ZPP člen 277, 278, 278/1, 318, 339, 339/1, 339/1-7.
zamudna sodba - delna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - bistvena kršitev določb postopka - terjatev iz delovnega razmerja
Dejstvo, da je toženec v odgovoru na tožbo za določene tožbene zahtevke navedel, da niso bili plačani iz razloga, ker ni bilo denarja, oz. da je zahtevek utemeljen do določene višine, ne daje podlage za izdajo zamudne sodbe, temveč eventualno za izdajo delne sodbe na podlagi pripoznave, vendar bi bilo tudi pred tem potrebno s tožencem razčistiti, glede na laične vloge, ali dejansko pripoznava tožbene zahtevke v določenih delih. Nikakor pa ni mogoče v primeru, ko je toženec odgovoril na tožbo, čeprav z laično vlogo, izdati delne zamudne sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0072366
OZ člen 12, 82, 82/1, 627, 649, 1016, 1016/2, 1017, 1017/1, 1019, 1019/4, 1028, 1028/1, 1031, 1031/1. ZPP člen 8, 287, 287/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča (1998) člen 10, 10/3, 11, 11/3, 12, 12/1.
ugotavljanje pogodbenih obveznosti - razlaga pogodbe - poroštvena pogodba - pogojno poroštvo - neizvedena dela - manjvrednost izvedenih del - pogodbena kazen - uzance - dokazna ocena - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo
Investitorja sta se tožeči stranki zavezala, da bosta v kolikor G. (v tem postopku tretjetožena stranka, v Dogovoru pa opredeljena kot naročnik) ne bo plačal izvajalcu (tožeči stranki) zapadlih obveznosti po potrjenih situacijah, izdanih po pogodbi št. 420/07 -G z dne 07. 08. 2007, namesto naročnika poravnala dolg po potrjenih zapadlih situacijah. Navedena izjava investitorjev tožeči stranki ima vse sestavine poroštvene pogodbe iz 1012. člena OZ, ne glede na to, kako je taka vsebina poimenovana. Navedeno poroštvo v dogovoru pa je bilo vezano na potrditev obveznosti tretjetožene stranke iz zapadlih situacij. Gre torej za pogojno poroštvo po drugem odstavku 1016. člena OZ.
Sodišče ni dolžno izvajati prav vseh predlaganih dokazov za ugotavljanje določenega pravno relevantnega dejstva. Kadar na podlagi že izvedenih dokazov sodišče s stopnjo gotovosti ugotovi določeno pravno relevantno dejstvo, se izkaže dokazovanje o neobstoju tega dejstva nepotrebno obremenjevanje postopka.
Ob upoštevanju ustavne odločbe opr. št. Up-63/03, iz katere izhaja, da se delavec pravici do odpravnine ne more odpovedati, ker mu zagotavlja določeno socialno varnost ob prehodu v brezposelnost in pomeni odmeno za njegovo dotedanje delo pri delodajalcu, se delavec ne more odpovedati niti pravici do izplačila (prejema) odpravnine.