Procesna dejanja in osebne okoliščine upnika, ki je že dvakrat zapored kupil dolžnikovi nepremičnini na javni dražbi, ne da bi nato položil kupnino zanju, ob tem pa mu kot upniku nikoli ni bilo treba plačati varščine za pristop na dražbeni narok, kažejo na ravnanje v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, obenem pa tudi na namerno in neupravičeno preprečevanje zaključka izvršilnega postopka.
Sodišče v primeru, ko kupec v roku ne položi kupnine za nakup nepremičnine, brez upnikovega predloga ne more pozvati na plačilo kupnine drugega najboljšega kupca.
nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški izvršilnih dejanj - dokaz z izvedencem - nov dokazni predlog - založitev predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja
Dopolnitev izvedenskega mnenja, strankine pripombe na pisno izvedeniško mnenje, zahteve, naj poda dodatna pojasnila, ali da naj sodišče izvedenca zasliši, ne pomenijo novega dokaza, ampak je vse to sestavni del dokazovanja z izvedencem. Za nov dokazni predlog bi šlo lahko kvečjemu takrat, če bi bila tema dokazovanja nova.
Doslej izdelano pisno mnenje z dopolnitvijo, izdelano zaradi pripomb k prvemu mnenju, je zato šteti kot celoto oz. kot enotni dokaz, za katerega mora stroške založiti tista stranka, ki je predlagala njegovo izvedbo. V konkretnem primeru je to upnik, ki je v izvršilnem postopku dolžan plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj.
Okoliščine, da je bil zoper tožnika odrejen pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti, ki je temelj na ugotovitvah, da je bil tožnik že večkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in da je v preteklosti grozil kriminalistom in sodnici s fizičnim obračunom in likvidacijo, ne predstavljajo podlage za sklep, da je tožnik s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil odvzem prostosti.
Četudi je bil tožnik pred obravnavanim odvzemom prostosti večkrat na prestajanju zaporne kazni, za več kot deset mesecev trajajoč pripor ni mogoče reči, da gre za tako zanemarljiv poseg, da ne utemeljuje prisoje denarne odškodnine.
ZFPPod člen 27, 27/5. ZGD člen 394, 394/2. SPZ člen 137, 153.
hipotekarna tožba – prenehanje zavarovane terjatve – osebni dolžnik – izbris osebnega dolžnika iz sodnega registra – potek enoletnega roka za uveljavljanje terjatve – zastavna pravica na nepremičninah – hipoteka – akcesornost hipoteke – prenehanje hipoteke
Če preneha zavarovana terjatev, preneha tudi hipoteka. V tem primeru je treba zahtevek iz hipotekarne tožbe zavrniti, čeprav hipoteka formalno še obstaja, saj materialne podlage za obstoj hipoteke ni več.
vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe
Iz zemljiškoknjižnega predloga je razvidno, da je predlagatelj pri spornih nepremičninah predlagal vpis svoje lastninske pravice na podlagi sodbe in ne na podlagi 64. člena ZSpo. Utemeljene so torej navedbe, da je bila lastninska pravica na predlagatelja vpisana na podlagi sodbe, v kateri ta pravica ni bila ugotovljena, saj je bilo odločeno le o vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
odlog izvršbe na predlog tretjega – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – izvršba na premičnine
Res je sprejeto stališče, da nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, ni mogoče enačiti s tisto, ki jo utrpi dolžnik, torej da so glede presoje tega pogoja za odlog izvršbe kriteriji za tretjega nekoliko milejši kot za dolžnika, in da v določenih primerih ni izključeno, da že posledica same izvršbe za tretjega pomeni nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ker tretji ne bo mogel doseči vrnitve predmeta. Vendar pa navedeno stališče ne odvezuje tretjega, da v predlogu za odlog izvršbe navede konkretna dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zanj. Prav tako ne gre absolutno in brez pridržkov enačiti kriterijev glede izkaza nenadomestljive ali težko nadomestljive škode v primeru, ko se izvršba nanaša na prodajo nepremičnine, na kateri tretji uveljavlja kakšno svojo pravico, s prodajo premičnih stvari, ki jih je sicer mogoče nadomestiti.
ZNP člen 35, 35/1, 146. OT tarifna številka 23/1c.
umik predloga za določitev nujne poti – stroški postopka – postopek za določitev nujne poti
Postopek za določitev nujne poti se vodi izključno v interesu predlagatelja, zato mora ta v celoti trpeti skupne stroške, poleg tega pa je dolžan povrniti stroške drugim udeležencem, ki so jim nastali v zvezi s postopkom. Razlog, zakaj je prišlo do umika predloga, je v konkretnem primeru z vidika odločitve o povrnitvi stroškov popolnoma irelevanten.
napotitev na pravdo – spor o dejstvih – dedna odpravljenost
Dedna odpravljenost je pravni pojem. Dokler stranke sploh ne navajajo dejstev, od katerih je odvisno, ali je posamezen nujni dedič že dedno odpravljen, med njimi spora o dejstvih, ki bi terjali napotitev na pravdo, ne more biti.
ne ultra alterum tantum – bančne vloge – argument teleološke redukcije
V obligacijskih razmerjih trajanja, kakršno je razmerje bančnega depozita, kjer banka obresti sproti pripisuje glavnici, pravila ne ultra alterum antum ni mogoče uporabiti.
male glasbene pravice – avtorski honorar – veljavnost Pravilnika – civilna kazen – valorizacija
Glede na to, da postavka bruto honorar avtorja za izračun honorarja tožnika ni bila nujno potrebna, poleg tega pa je tožena stranka tožečo stranko, ki je enostransko odpovedala dotedanjo pogodbo, pozivala na izstavitev pravilnih računov na podlagi Pravilnika iz leta 1998, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da okoliščine primera izreka civilne kazni ne utemeljujejo.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - poslovni naslov
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil družbi na poslovni naslov, vpisan v sodni register, dne 15. 02. 2012, vročen sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o izbrisu iz sodnega registra, Srg 2012/4266-7 z dne 30. 01. 2012, kar dokazuje podpisana vročilnica za ta sklep. To potrjuje trditve družbe, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, sprejema uradne pošiljke.
predlog za izvršbo – firma pravne osebe – označba pravne osebe – predlog za odlog izvršbe – težko nadomestljiva škoda – izvršba na nepremičnine – realizacija izvršbe – pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice – izredno pravno sredstvo
Izvršilni naslov, ki vsebuje napako pri zapisu imena strank, ni absolutno ničen, ampak je to napako mogoče kasneje odpraviti tudi v izvršilnem postopku. Minimalne napake lahko sodišče ob nesporni identiteti preprosto celo prezre, zgolj pomanjkanje pomišljaja v firmi pravne osebe ne more vplivati na nesporno identiteto stranke.
Pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice ne pomeni izrednega pravnega sredstva v smislu prvega odstavka 71. člena ZIZ, ki bi upravičeval odlog izvršbe. Izredna pravna sredstva izrecno določa ZPP v členih od 367. do 401.
Težko nadomestljiva škoda je taka škoda, ki presega tisto, ki je zajeta že v realizaciji izvršbe.
V sodni praksi ni bilo sporno, da velja 15. dnevni rok za priglasitev pravdnih stroškov v primeru, ko tožena stranka ni bila predhodno obveščena o umiku in je bila o tem obveščena šele s prejemom sklepa o umiku, ni pa nobenega pravnega zadržka, da sodišče hkrati z umikom odloči tudi o pravdnih stroških.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - neobličnost zavezovalnega posla – nedobrovernost – pridobitev dela nepremičnine v posest -
P
omanjkanje obličnosti pravnega posla, s katerim se je prenašala lastninska pravica na nepremičnini v času veljavnosti ZPN, samodejno ne izključuje dobre vere kupca. V sodni praksi se je namreč ustalilo stališče, da mora biti izhodišče za presojo, ali naj velja tudi pogodba, ki ji manjka obličnost, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena, v pravu trdno zasidrano načelo realizacije pogodbe.
Ker sodišče prve stopnje ni moglo s stopnjo prepričanja ugotoviti predmeta zatrjevane pogodbe oziroma ni moglo ugotoviti, da je bil ustrezen zavezovalni pravni posel sklenjen ravno za vtoževani del nepremičnin, tudi ni moglo sklepati o kakršni koli realizaciji pravnega posla. Že zaradi nedokazanosti ustrezne pravnoposlovne podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini (zgolj ugotovitev takšnega dejstva namreč utemeljuje dobro vero v času pridobitve, dokazno breme za takšno dejstvo pa je na tožeči stranki), je posledično tožnikov zahtevek neutemeljen in presoja ostalih pogojev za priposestvovanje nepremičnine ni potrebna.
novo izvršilno sredstvo – ugovor – izvršba na nepremičnine – načelo sorazmernosti
Izvršilna sredstva oziroma predmete izbere upnik kot gospodar postopka, veljavna zakonodaja pa ne vsebuje nobene določbe o omejitvi možnosti izvršbe na nepremičnine glede na vrednost vtoževane terjatve v smislu, da bi bil določen minimum višine terjatve, pri kateri bi upnik lahko predlagal izvršbo na dolžnikove nepremičnine, ali da bi upnik moral predhodno poizkusiti s kakšnim za dolžnika manj obremenjujočim izvršilnim sredstvom. Načelo sorazmernosti, na katerega se dolžnica sklicuje tudi v pritožbi, je v izvršbi zato varovano na drug način, in sicer z možnostjo dolžnika, da predlaga, naj sodišče določi za izvršbo drugo sredstvo oziroma predmet izvršbe namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, ob tem pa mora verjetno izkazati, da bo na ta način terjatev poplačana.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel pretres možganov, udarnino prsnega koša, kolena in hrbta, poškodbo gležnja ter zvin vratne hrbtenice. Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 1.300,00 EUR, kar predstavlja približno 1,3-kratnik mesečne povprečne neto plače v Republiki Sloveniji v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Ker je sodišče ugotovilo, da začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni bilo posebno intenzivno, niti trajno, je takšne okoliščine pravilno upoštevalo v okviru prisoje odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.