sposobnost za razsojanje – ničnost – poslovna sposobnost – neobstoječa pogodba
Na podlagi ugotovitve, da tožnica v času sklepanja sporne pogodbe ni bila sposobna za razsojanje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pogodba neobstoječa oziroma nična. Sposobnost za razsojanje je namreč izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je prav tako kot poslovna sposobnost predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe.
lastninska pravica – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za solastniški delež – solastnina – funkcionalno zemljišče – priposestvovanje – etažna lastnina
S postavljenim petitom tožnik zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za solastniški delež kot idealni (alikvotni) del nerazdeljene nepremičnine (stavbišča), na kateri stoji večstanovanjska hiša, ter enak (solastninski) delež na nepremičninah, za katere trdi, da predstavljajo funkcionalno zemljišče k stavbi. Zatrjuje pravnoposlovno pridobitev nečesa drugega (oziroma drugačnega predmeta) od tistega, za kar (oziroma za katerega) zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
plača – bruto znesek – neto znesek – trditveno in dokazno breme – ugovor dolžnika – obrazloženost ugovora – določenost predloga za izvršbo
V predmetni zadevi iz predloga za izvršbo sploh ne izhaja, na kakšen način je upnik od dosojenih bruto zneskov razlike v plači izračunal pripadajoče neto zneske, zato je od dolžnika neupravičeno zahtevati, da se izjasni do tega obračuna kakorkoli drugače kot s predložitvijo svojega izračuna, kar pa je dolžnik tudi storil. Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik glede na dejstvo, da upnik v predlogu za izvršbo ni pojasnil, kako je izračunal dolgovani znesek, v zadostni meri utemeljil, kako je izračunal svoj dolg in je s tem podal zadostno trditveno podlago za ugovor, da je svojo obveznost iz sodbe kot izvršilnega naslova že izpolnil.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - neobličnost zavezovalnega posla – nedobrovernost – pridobitev dela nepremičnine v posest -
P
omanjkanje obličnosti pravnega posla, s katerim se je prenašala lastninska pravica na nepremičnini v času veljavnosti ZPN, samodejno ne izključuje dobre vere kupca. V sodni praksi se je namreč ustalilo stališče, da mora biti izhodišče za presojo, ali naj velja tudi pogodba, ki ji manjka obličnost, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena, v pravu trdno zasidrano načelo realizacije pogodbe.
Ker sodišče prve stopnje ni moglo s stopnjo prepričanja ugotoviti predmeta zatrjevane pogodbe oziroma ni moglo ugotoviti, da je bil ustrezen zavezovalni pravni posel sklenjen ravno za vtoževani del nepremičnin, tudi ni moglo sklepati o kakršni koli realizaciji pravnega posla. Že zaradi nedokazanosti ustrezne pravnoposlovne podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini (zgolj ugotovitev takšnega dejstva namreč utemeljuje dobro vero v času pridobitve, dokazno breme za takšno dejstvo pa je na tožeči stranki), je posledično tožnikov zahtevek neutemeljen in presoja ostalih pogojev za priposestvovanje nepremičnine ni potrebna.
ZFPPod člen 27, 27/5. ZGD člen 394, 394/2. SPZ člen 137, 153.
hipotekarna tožba – prenehanje zavarovane terjatve – osebni dolžnik – izbris osebnega dolžnika iz sodnega registra – potek enoletnega roka za uveljavljanje terjatve – zastavna pravica na nepremičninah – hipoteka – akcesornost hipoteke – prenehanje hipoteke
Če preneha zavarovana terjatev, preneha tudi hipoteka. V tem primeru je treba zahtevek iz hipotekarne tožbe zavrniti, čeprav hipoteka formalno še obstaja, saj materialne podlage za obstoj hipoteke ni več.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel pretres možganov, udarnino prsnega koša, kolena in hrbta, poškodbo gležnja ter zvin vratne hrbtenice. Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 1.300,00 EUR, kar predstavlja približno 1,3-kratnik mesečne povprečne neto plače v Republiki Sloveniji v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Ker je sodišče ugotovilo, da začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni bilo posebno intenzivno, niti trajno, je takšne okoliščine pravilno upoštevalo v okviru prisoje odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
ZD člen 163, 173, 173/1, 213, 213/1, 221, 221/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – spor o dejstvih – obseg zapuščine – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – tožba v pravdnem postopku
Po 221. členu ZD se naknadno najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju le, če dediči zanesljivo izkažejo, da tako premoženje obstaja in če med njimi obstaja soglasje, da določeno premoženje sodi v zapuščino. Če soglasja o obsegu dodatno najdene zapuščine med njimi ni, ni pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niti za prekinitev postopka po 212. členu ne. Zapuščinski postopek je namreč že zaključen.
ZNP člen 35, 35/1, 146. OT tarifna številka 23/1c.
umik predloga za določitev nujne poti – stroški postopka – postopek za določitev nujne poti
Postopek za določitev nujne poti se vodi izključno v interesu predlagatelja, zato mora ta v celoti trpeti skupne stroške, poleg tega pa je dolžan povrniti stroške drugim udeležencem, ki so jim nastali v zvezi s postopkom. Razlog, zakaj je prišlo do umika predloga, je v konkretnem primeru z vidika odločitve o povrnitvi stroškov popolnoma irelevanten.
napotitev na pravdo – spor o dejstvih – dedna odpravljenost
Dedna odpravljenost je pravni pojem. Dokler stranke sploh ne navajajo dejstev, od katerih je odvisno, ali je posamezen nujni dedič že dedno odpravljen, med njimi spora o dejstvih, ki bi terjali napotitev na pravdo, ne more biti.
odlog izvršbe na predlog tretjega – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – izvršba na premičnine
Res je sprejeto stališče, da nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, ni mogoče enačiti s tisto, ki jo utrpi dolžnik, torej da so glede presoje tega pogoja za odlog izvršbe kriteriji za tretjega nekoliko milejši kot za dolžnika, in da v določenih primerih ni izključeno, da že posledica same izvršbe za tretjega pomeni nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ker tretji ne bo mogel doseči vrnitve predmeta. Vendar pa navedeno stališče ne odvezuje tretjega, da v predlogu za odlog izvršbe navede konkretna dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zanj. Prav tako ne gre absolutno in brez pridržkov enačiti kriterijev glede izkaza nenadomestljive ali težko nadomestljive škode v primeru, ko se izvršba nanaša na prodajo nepremičnine, na kateri tretji uveljavlja kakšno svojo pravico, s prodajo premičnih stvari, ki jih je sicer mogoče nadomestiti.
predlog za izvršbo – firma pravne osebe – označba pravne osebe – predlog za odlog izvršbe – težko nadomestljiva škoda – izvršba na nepremičnine – realizacija izvršbe – pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice – izredno pravno sredstvo
Izvršilni naslov, ki vsebuje napako pri zapisu imena strank, ni absolutno ničen, ampak je to napako mogoče kasneje odpraviti tudi v izvršilnem postopku. Minimalne napake lahko sodišče ob nesporni identiteti preprosto celo prezre, zgolj pomanjkanje pomišljaja v firmi pravne osebe ne more vplivati na nesporno identiteto stranke.
Pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice ne pomeni izrednega pravnega sredstva v smislu prvega odstavka 71. člena ZIZ, ki bi upravičeval odlog izvršbe. Izredna pravna sredstva izrecno določa ZPP v členih od 367. do 401.
Težko nadomestljiva škoda je taka škoda, ki presega tisto, ki je zajeta že v realizaciji izvršbe.
Okoliščine, da je bil zoper tožnika odrejen pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti, ki je temelj na ugotovitvah, da je bil tožnik že večkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in da je v preteklosti grozil kriminalistom in sodnici s fizičnim obračunom in likvidacijo, ne predstavljajo podlage za sklep, da je tožnik s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil odvzem prostosti.
Četudi je bil tožnik pred obravnavanim odvzemom prostosti večkrat na prestajanju zaporne kazni, za več kot deset mesecev trajajoč pripor ni mogoče reči, da gre za tako zanemarljiv poseg, da ne utemeljuje prisoje denarne odškodnine.
ZIZ člen 53, 53/1, 55, 55/1, 55/1-8, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 337, 337/1.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – nenadomestljiva škoda – pravni standard – posebno upravičeni razlogi – poslabšanje zdravstvenega stanja - nova dejstva in dokazi v pritožbi – objektivno nova dejstva – pritožbene novote
Predmet pritožbenih novot so lahko samo subjektivno nova dejstva, to so dejstva, ki so že nastala v času odločanja sodišča prve stopnje, a stranka zanje brez svoje krivde ni vedela. Ni pa mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala kasneje (t. i. objektivno nova dejstva), ki jih v pritožbi uveljavlja pritožnik.
Dolžnik in njegova žena sta izredno slabega zdravstvenega stanja, katerega bi takojšnja izselitev lahko poslabšala. Poslabšanje zdravstvenega stanja pa je nenadomestljiva škoda, pred katero ZIZ varuje dolžnika, prav tako je le ta večja od škode, ki lahko zaradi odložitve izvršbe za tako kratek čas nastane upnikom.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – neobrazložen ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovorne trditve
Iz obrazloženega ugovora morajo izhajati pravno pomembne trditve in dokazi, s katerimi dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve oziroma njeno višino. Glede navedenih računov dolžnik ni zanikal poslovnega razmerja z upnikom ter ne trdi, da zaračunanega blaga oziroma storitev ni naročil ali da mu le to ni bilo dobavljeno oziroma da storitev ni bila opravljena. Trdi le, da mu je zaradi upnika nastala ogromna poslovna škoda ter da se je upnik strinjal, da se dolg odplača sukcesivno, po zmožnostih. Takšne trditve dolžnika pa so tudi po presoji sodišča druge stopnje presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti.
ne ultra alterum tantum – bančne vloge – argument teleološke redukcije
V obligacijskih razmerjih trajanja, kakršno je razmerje bančnega depozita, kjer banka obresti sproti pripisuje glavnici, pravila ne ultra alterum antum ni mogoče uporabiti.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 128. člen ZD, ker pokojni R.D. od Občine G. in nato Občine C. ni prejemal pomoči v skladu s predpisi o socialnem varstvu, pač pa protidajatev za izročene nepremičnine.
skupno premoženje – delež zakoncev na skupnem premoženju – leasing avtomobila - trditveno in dokazno breme
V sporu, kolikšen je delež vsakega od zakoncev (ali izvenzakonskih partnerjev) na skupnem premoženju, sodišče na podlagi 59. člena ZZZDR poleg njunega dohodka, res upošteva tudi druge okoliščine, kot so na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja, vendar le, če pravdni stranki takšne okoliščine (pravočasno) zatrjujeta. Pritožnik prvič v pritožbi navaja, da je tožnico vozil v službo in domov, kar bi lahko bila ena od upoštevnih okoliščin, vendar pa takšna navedba predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. Enako velja za trditev, da tožnica doma ni nič delala.