PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0079541
ZIL-1 člen 3, 3/2, 44, 44/1, 44/1-b, 119, 119/1, 119/1-b, 119/3. ZPP člen 214, 214/2, 347, 347/2, 347/3, 347/3-1. Uredba Sveta (ES) 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 110, 110/2.
nacionalna blagovna znamka - blagovna znamka Skupnosti - izbris blagovne znamke - prepoved uporabe znaka - razveljavitev znamke zaradi neuporabe - zamenljivost znamke - podobnost znaka - podobnost blaga
CTM uživa varstvo v Sloveniji po Uredbi in po ZIL-1, nacionalna blagovna znamke pa le po ZIL-1. Na podlagi ZIL-1 proti CTM ni mogoče uveljavljati nobenih zahtevkov. Obe blagovni znamki sta podvrženi načelu teritorialnosti. Imetnik CTM tako uživa varstvo po vsej Skupnosti, imetnik nacionalne blagovne znamke pa le v tisti državi, ki pravico prizna.
Za presojo podobnosti blaga je potrebno upoštevati blago, ki ga ščiti blagovna znamka, ne pa izdelkov, ki se. dejansko prodajajo pod to znamko. Za pravilno presojo podobnosti niso pomembni konkretni izdelki, pač pa blago, na katero se registrirana znamka nanaša.
Uredba ne vpliva na pravico do začetka postopka po civilnem pravu države članice za prepoved uporabe CTM, če se uporaba nacionalne blagovne znamke lahko prepove po pravu te države članice. Ker bi se prepoved uporabe blagovne znamke (če bi bila ta znamka nacionalna znamka) nedvomno dosegla na podlagi tožbe po 120. členu ZIL-1, taka presoja predstavlja podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka po drugem odstavku 110. člena Uredbe.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – neobrazložen ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovorne trditve
Iz obrazloženega ugovora morajo izhajati pravno pomembne trditve in dokazi, s katerimi dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve oziroma njeno višino. Glede navedenih računov dolžnik ni zanikal poslovnega razmerja z upnikom ter ne trdi, da zaračunanega blaga oziroma storitev ni naročil ali da mu le to ni bilo dobavljeno oziroma da storitev ni bila opravljena. Trdi le, da mu je zaradi upnika nastala ogromna poslovna škoda ter da se je upnik strinjal, da se dolg odplača sukcesivno, po zmožnostih. Takšne trditve dolžnika pa so tudi po presoji sodišča druge stopnje presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti.
ne ultra alterum tantum – bančne vloge – argument teleološke redukcije
V obligacijskih razmerjih trajanja, kakršno je razmerje bančnega depozita, kjer banka obresti sproti pripisuje glavnici, pravila ne ultra alterum antum ni mogoče uporabiti.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - poslovni naslov
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil družbi na poslovni naslov, vpisan v sodni register, dne 15. 02. 2012, vročen sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o izbrisu iz sodnega registra, Srg 2012/4266-7 z dne 30. 01. 2012, kar dokazuje podpisana vročilnica za ta sklep. To potrjuje trditve družbe, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, sprejema uradne pošiljke.
ZPol člen 73, 73/1. Pravilnik o zagotavljanju pravne pomoči policistom v zvezi z opravljanjem uradnih nalog in posameznikom v zvezi z dano pomočjo policiji člen 8, 9.
javni uslužbenec - policist - pravna pomoč - kazenski postopek - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
O zahtevi policista za zagotovitev pravne pomoči odloča generalni direktor komisije, ki mora oceniti, ali je policist, zoper katerega se vodi predkazenski ali kazenski postopek, nalogo opravil skladno s predpisi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0068666
ZZVZZ člen 62c, 62c-4.
pogodba o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju – odpoved pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju – prenehanje statusa zavarovane osebe v obveznem zavarovanju – obvestilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
Prenehanje delovnega razmerja nima nikakršnega vpliva na pogodbeno razmerje med tožencem in tožečo stranko, ki se nanaša na sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Obvestilo zavarovalnici o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zato ne pomeni hkrati tudi odpovedi pogodbenega razmerja z zavarovalnico oziroma ne pomeni odpovedi pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju.
novo izvršilno sredstvo – ugovor – izvršba na nepremičnine – načelo sorazmernosti
Izvršilna sredstva oziroma predmete izbere upnik kot gospodar postopka, veljavna zakonodaja pa ne vsebuje nobene določbe o omejitvi možnosti izvršbe na nepremičnine glede na vrednost vtoževane terjatve v smislu, da bi bil določen minimum višine terjatve, pri kateri bi upnik lahko predlagal izvršbo na dolžnikove nepremičnine, ali da bi upnik moral predhodno poizkusiti s kakšnim za dolžnika manj obremenjujočim izvršilnim sredstvom. Načelo sorazmernosti, na katerega se dolžnica sklicuje tudi v pritožbi, je v izvršbi zato varovano na drug način, in sicer z možnostjo dolžnika, da predlaga, naj sodišče določi za izvršbo drugo sredstvo oziroma predmet izvršbe namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, ob tem pa mora verjetno izkazati, da bo na ta način terjatev poplačana.
Okoliščine, da je bil zoper tožnika odrejen pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti, ki je temelj na ugotovitvah, da je bil tožnik že večkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in da je v preteklosti grozil kriminalistom in sodnici s fizičnim obračunom in likvidacijo, ne predstavljajo podlage za sklep, da je tožnik s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil odvzem prostosti.
Četudi je bil tožnik pred obravnavanim odvzemom prostosti večkrat na prestajanju zaporne kazni, za več kot deset mesecev trajajoč pripor ni mogoče reči, da gre za tako zanemarljiv poseg, da ne utemeljuje prisoje denarne odškodnine.
izvršilni naslov - pogodba o revolving kratkoročnem kreditu – neposredno izvršljiv notarski zapis – primernost za izvršbo – obseg izpolnitve obveznosti
Pogodba o revolving kratkoročnem kreditu v notarskem zapisu ni primeren izvršilni naslov za izvršbo, ker ji manjka obseg izpolnitve obveznosti.
Glede na postavljene zahtevke in zatrjevanja tožnikov, da so na podlagi prodajnih pogodb poStanovanjskem zakonu pridobili poleg lastništva posameznega stanovanja tudi solastniški delež na funkcionalnem zemljišču stanovanjske stavbe Trg revolucije 9, kot izrecno izhaja iz določb četrtega odstavka točke IV prodajnih pogodb, solastniški delež pa je sorazmeren vrednosti stanovanja glede na skupno vrednost etažne lastnine v stanovanjski hiši ni dvoma, da predstavlja to predhodno vprašanje (ki v zgoraj navedenem upravnem postopku ni bilo razrešeno) za presojo zahtevka tožečih strank glede ničnosti prodajne pogodbe in izbrisne tožbe.
prijava terjatve v postopku osebnega stečaja po roku za prijavo terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov
V postopku osebnega stečaja zakon sicer daje upniku možnost, da tudi po roku za prijavo terjatev veljavno prijavi svojo terjatev, vendar pa s tem tvega, da ne bo mogel uveljavljati katere od pravic, ki bi jih imel, če bi terjatev prijavil v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pritožnik tako nima pravice prerekati terjatve drugih upnikov, ki so bile vsebovane v že pred tem objavljenem seznamu preizkušenih terjatev in v že pravnomočnem sklepu o preizkusu terjatev.
Dogovor o plačilu z verižno kompenzacijo ne predstavlja nadomestne izpolnitve, pač pa gre le za operativno modaliteto izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiva.
Neuspeh dogovora o verižni kompenzaciji sodi v sfero tožene stranke, ker je edini učinek neizvršene verižne kompenzacije v tem, da denarna obveznost tožene stranke ni bila izpolnjena.
URS člen 35, 39. OZ člen 134, 183. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2,272/2-1.
regulacijska začasna odredba – test reverzibilnosti – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – denarna odškodnina pravni osebi – svoboda izražanja
Tožena stranka je medij, katerega poslanstvo je objavljanje informacij v realnem času (tj. v času, ko so informacije aktualne), zato bi izdaja začasne odredbe z vsebino, kot jo predlaga tožeča stranka, nesorazmerno posegla v pravice tožene stranke do svobode izražanja, pri čemer prejšnjega stanja ob morebitni zavrnitvi tožbenega zahtevka nikakor ne bi bilo mogoče več vzpostaviti.
oprostitev plačila sodnih taks – presoja v času nastanka taksne obveznosti
Dolžnik je zatrjeval, da v letu 2011, ko je tudi nastala njegova taksna obveznost, posluje z izgubo in je v težkem likvidnostnem položaju. Pritožba utemeljeno opozarja, da je treba presoditi premoženjske, finančne ter likvidnostne sposobnosti zavezanca v času nastanka njegove taksne obveznosti. Pri tem so sodišču seveda v pomoč podatki iz obvezne izjave, ki vsebuje podatke iz zadnjega letnega poročila, v konkretnem primeru torej podatke za leto 2010, vendar lahko stranka vedno zatrjuje in dokazuje, da je stanje v relevantnem času drugačno, kot je to dolžnik storil tudi v predmetni zadevi.
pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa – smrt zemljiškoknjižnega lastnika – sposobnost biti stranka postopka
Zemljiškoknjižno sodišče mora izpolnjevanje pogojev za vpis presojati strogo formalno. Med pogoji za dovolitev vpisa ni pogoja, da je oseba, proti kateri je vpis dovoljen, še živa (v nasprotnem primeru ne bi bilo nikoli mogoče izvesti sklepov o dedovanju). To je glede na zgoraj opisano načelo knjižnega pravnega prednika, v primeru pravnoposlovnih prenosov lastninske pravice pa tudi glede na razlikovanje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom v stvarnem pravu (odsvojiteljica je svoje obveznosti po pogodbi z izdajo zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalnega posla) že v celoti izpolnila) logično. Okoliščina, da je darilna pogodba, ki je podlaga vpisu, v zapuščinskem postopku sporna, zato na vse povedano ne vpliva. Zemljiškoknjižno sodišče namreč zaradi opisanega načela zakonitosti ne sme odločati o morebitnih spornih dejstvih. Pritožba očitno zamenjuje materialnopravno utemeljenost predloga za vpis s procesno sposobnostjo biti stranka.
vrnitev darila v zapuščino – navajanje novih dejstev v zapuščinskem postopku – novote v pritožbi – uveljavljanje dedne pravice v pritožbi
Vprašanje prekluzije navajanja novih dejstev je v zapuščinskem postopku urejeno drugače (165. člen ZD), kar pomeni, da mora sodišče upoštevati tudi tiste novote v pritožbi, ki se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice.
Tožeča stranka je s tožbo na podlagi določbe 57. člena ZZZDR kot upnica prvega toženca zahtevala ugotovitev, da nepremičnina spada v skupno premoženje toženih strank in da znaša delež vsake od strank eno polovico. V nadaljevanju je zahtevala izdajo začasne odredbe, to je prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je predmet tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru ob opisanem ne gre za regulacijsko začasno odredbo, saj njen namen ni regulacija razmerij med strankami, temveč za zavarovalno začasno odredbo, katere namen je zavarovanje: na podlagi upravičenja iz 57. člena ZZZDR v izvršilnem postopku za realizacijo denarne terjatve do prvega toženca zagotoviti predmet izvršbe, to je delež na skupnem premoženju.
URS člen 125. ZSZ člen 50. ZVO člen 21, 21/4. ZVO-1 člen 164.
zakonitost podzakonskih predpisov - exceptio illegalis - zavezanec za plačilo koncesnine - lastnik koncesionarja - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - koncesija za posebno rabo vodnega zemljišča
Zavezanec za plačilo koncesnine je le koncesionar. Ne obstoji zakonska podlaga za naložitev kakršne koli obveznosti s koncesijskim aktom tretji osebi, ki ni udeleženec koncesijskega razmerja, pa četudi je tožena stranka edini lastnik koncesionarja
Uveljavitev pravila „exceptio illegalis“ potrjuje, da so sodniki vezani tudi na podzakonske predpise, vendar le pod pogojem, da so ti ustavni in zakoniti.
Namen uveljavitve zakonske domneve obstoja nevarnosti iz 1. alineje 1. točke 258. člena ZIZ je bil zgolj v sankcioniranju vsebinsko praznih in pavšalnih dolžnikovih ugovorov. Za takšno situacijo ne gre, kadar dolžnik daje razmerju z upnikom drugačno vsebino in to argumentirano obrazloži.