pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - neobličnost zavezovalnega posla – nedobrovernost – pridobitev dela nepremičnine v posest -
P
omanjkanje obličnosti pravnega posla, s katerim se je prenašala lastninska pravica na nepremičnini v času veljavnosti ZPN, samodejno ne izključuje dobre vere kupca. V sodni praksi se je namreč ustalilo stališče, da mora biti izhodišče za presojo, ali naj velja tudi pogodba, ki ji manjka obličnost, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena, v pravu trdno zasidrano načelo realizacije pogodbe.
Ker sodišče prve stopnje ni moglo s stopnjo prepričanja ugotoviti predmeta zatrjevane pogodbe oziroma ni moglo ugotoviti, da je bil ustrezen zavezovalni pravni posel sklenjen ravno za vtoževani del nepremičnin, tudi ni moglo sklepati o kakršni koli realizaciji pravnega posla. Že zaradi nedokazanosti ustrezne pravnoposlovne podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini (zgolj ugotovitev takšnega dejstva namreč utemeljuje dobro vero v času pridobitve, dokazno breme za takšno dejstvo pa je na tožeči stranki), je posledično tožnikov zahtevek neutemeljen in presoja ostalih pogojev za priposestvovanje nepremičnine ni potrebna.
predlog za izvršbo – firma pravne osebe – označba pravne osebe – predlog za odlog izvršbe – težko nadomestljiva škoda – izvršba na nepremičnine – realizacija izvršbe – pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice – izredno pravno sredstvo
Izvršilni naslov, ki vsebuje napako pri zapisu imena strank, ni absolutno ničen, ampak je to napako mogoče kasneje odpraviti tudi v izvršilnem postopku. Minimalne napake lahko sodišče ob nesporni identiteti preprosto celo prezre, zgolj pomanjkanje pomišljaja v firmi pravne osebe ne more vplivati na nesporno identiteto stranke.
Pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice ne pomeni izrednega pravnega sredstva v smislu prvega odstavka 71. člena ZIZ, ki bi upravičeval odlog izvršbe. Izredna pravna sredstva izrecno določa ZPP v členih od 367. do 401.
Težko nadomestljiva škoda je taka škoda, ki presega tisto, ki je zajeta že v realizaciji izvršbe.
materialne avtorske pravice – odpoved avtorski pravici – male avtorske pravice – kolektivna organizacija – obvezno upravljanje malih avtorskih pravic – načelo teritorialnosti
V razmerju do avtorjev so naloge kolektivne organizacije ekskluzivne, kar pomeni, da mora slednja v sistemu kolektivnega upravljanja male avtorske pravice upravljati na podlagi samega zakona, pa če avtor in/ali uporabnik to želita ali ne. Avtor v takem primeru ne more določenemu uporabniku prepovedati uporabe svojega dela, prav tako pa mu ne more dovoliti brezplačne uporabe svojega dela.
ZNP člen 35, 35/1, 146. OT tarifna številka 23/1c.
umik predloga za določitev nujne poti – stroški postopka – postopek za določitev nujne poti
Postopek za določitev nujne poti se vodi izključno v interesu predlagatelja, zato mora ta v celoti trpeti skupne stroške, poleg tega pa je dolžan povrniti stroške drugim udeležencem, ki so jim nastali v zvezi s postopkom. Razlog, zakaj je prišlo do umika predloga, je v konkretnem primeru z vidika odločitve o povrnitvi stroškov popolnoma irelevanten.
napotitev na pravdo – spor o dejstvih – dedna odpravljenost
Dedna odpravljenost je pravni pojem. Dokler stranke sploh ne navajajo dejstev, od katerih je odvisno, ali je posamezen nujni dedič že dedno odpravljen, med njimi spora o dejstvih, ki bi terjali napotitev na pravdo, ne more biti.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 128. člen ZD, ker pokojni R.D. od Občine G. in nato Občine C. ni prejemal pomoči v skladu s predpisi o socialnem varstvu, pač pa protidajatev za izročene nepremičnine.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – neobrazložen ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovorne trditve
Iz obrazloženega ugovora morajo izhajati pravno pomembne trditve in dokazi, s katerimi dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve oziroma njeno višino. Glede navedenih računov dolžnik ni zanikal poslovnega razmerja z upnikom ter ne trdi, da zaračunanega blaga oziroma storitev ni naročil ali da mu le to ni bilo dobavljeno oziroma da storitev ni bila opravljena. Trdi le, da mu je zaradi upnika nastala ogromna poslovna škoda ter da se je upnik strinjal, da se dolg odplača sukcesivno, po zmožnostih. Takšne trditve dolžnika pa so tudi po presoji sodišča druge stopnje presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel pretres možganov, udarnino prsnega koša, kolena in hrbta, poškodbo gležnja ter zvin vratne hrbtenice. Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 1.300,00 EUR, kar predstavlja približno 1,3-kratnik mesečne povprečne neto plače v Republiki Sloveniji v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Ker je sodišče ugotovilo, da začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni bilo posebno intenzivno, niti trajno, je takšne okoliščine pravilno upoštevalo v okviru prisoje odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
Glede na postavljene zahtevke in zatrjevanja tožnikov, da so na podlagi prodajnih pogodb poStanovanjskem zakonu pridobili poleg lastništva posameznega stanovanja tudi solastniški delež na funkcionalnem zemljišču stanovanjske stavbe Trg revolucije 9, kot izrecno izhaja iz določb četrtega odstavka točke IV prodajnih pogodb, solastniški delež pa je sorazmeren vrednosti stanovanja glede na skupno vrednost etažne lastnine v stanovanjski hiši ni dvoma, da predstavlja to predhodno vprašanje (ki v zgoraj navedenem upravnem postopku ni bilo razrešeno) za presojo zahtevka tožečih strank glede ničnosti prodajne pogodbe in izbrisne tožbe.
URS člen 35, 39. OZ člen 134, 183. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2,272/2-1.
regulacijska začasna odredba – test reverzibilnosti – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – denarna odškodnina pravni osebi – svoboda izražanja
Tožena stranka je medij, katerega poslanstvo je objavljanje informacij v realnem času (tj. v času, ko so informacije aktualne), zato bi izdaja začasne odredbe z vsebino, kot jo predlaga tožeča stranka, nesorazmerno posegla v pravice tožene stranke do svobode izražanja, pri čemer prejšnjega stanja ob morebitni zavrnitvi tožbenega zahtevka nikakor ne bi bilo mogoče več vzpostaviti.
Dogovor o plačilu z verižno kompenzacijo ne predstavlja nadomestne izpolnitve, pač pa gre le za operativno modaliteto izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiva.
Neuspeh dogovora o verižni kompenzaciji sodi v sfero tožene stranke, ker je edini učinek neizvršene verižne kompenzacije v tem, da denarna obveznost tožene stranke ni bila izpolnjena.
prijava terjatve v postopku osebnega stečaja po roku za prijavo terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov
V postopku osebnega stečaja zakon sicer daje upniku možnost, da tudi po roku za prijavo terjatev veljavno prijavi svojo terjatev, vendar pa s tem tvega, da ne bo mogel uveljavljati katere od pravic, ki bi jih imel, če bi terjatev prijavil v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pritožnik tako nima pravice prerekati terjatve drugih upnikov, ki so bile vsebovane v že pred tem objavljenem seznamu preizkušenih terjatev in v že pravnomočnem sklepu o preizkusu terjatev.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 13. ZPP člen 12, 108, 108/4, 168. ZNP člen 37.
nastanek taksne obveznosti – oprostitev, odlog in obročno plačilo taks – predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse
Določbe ZST-1 je treba razlagati na način, da lahko stranka predlaga oprostitev tudi še(le) potem, ko jo je sodišče obvestilo o taksni obveznosti, pri čemer pa praksa sodišč res ni enotna.
oprostitev plačila sodnih taks – presoja v času nastanka taksne obveznosti
Dolžnik je zatrjeval, da v letu 2011, ko je tudi nastala njegova taksna obveznost, posluje z izgubo in je v težkem likvidnostnem položaju. Pritožba utemeljeno opozarja, da je treba presoditi premoženjske, finančne ter likvidnostne sposobnosti zavezanca v času nastanka njegove taksne obveznosti. Pri tem so sodišču seveda v pomoč podatki iz obvezne izjave, ki vsebuje podatke iz zadnjega letnega poročila, v konkretnem primeru torej podatke za leto 2010, vendar lahko stranka vedno zatrjuje in dokazuje, da je stanje v relevantnem času drugačno, kot je to dolžnik storil tudi v predmetni zadevi.
Določba 105. člena OZ ureja posledice neizpolnitve obveznosti, kjer čas ni bistven element obveznosti. Gre za pogodbe, ki nimajo elementov fiksnosti. Kadar čas izpolnitve ni bistven element obveznosti, avtomatična razveza pogodbe ne pride v poštev, saj ni mogoče v naprej določiti, kakšni so interesi pogodbi zveste stranke. Če obveznost ni izpolnjena, ima lahko pogodbi zvesta stranka izpolnitveni interes ali interes, da pride do prenehanja pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005109
ZVPot člen 37.c.
jamčevanje za stvarne napake – zahtevek na vrnitev sorazmernega dela plačane kupnine – zahtevek za znižanje kupnine – oblikovalno upravičenje – kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega – oblikovalna sodba – ugotovitvena tožba – nesklepčnost tožbe
Ureditev jamčevanja za stvarne napake po ZVPot je v razmerju do Obligacijskega zakonika specialna, vendar ne ureja vseh vidikov uveljavljanja tovrstnih zahtevkov. Način, kako uveljaviti jamčevalne zahtevke, v ZVPot ni urejen, zato je potrebno uporabiti določbe OZ. Pri zahtevku na vrnitev sorazmernega dela plačane kupnine gre dejansko za zahtevek na znižanje kupnine, kar pomeni, da ima potrošnik oblikovalno upravičenje, da zahteva znižanje kupnine in šele nato kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega. Oblikovalno upravičenje za znižanje kupnine pa lahko doseže le z oblikovalno sodbo, s katero bi od sodišča dosegel spremembo sicer veljavne in zavezujoče pogodbe, tako da bi sodišče določilo nižjo kupnino.
Namen uveljavitve zakonske domneve obstoja nevarnosti iz 1. alineje 1. točke 258. člena ZIZ je bil zgolj v sankcioniranju vsebinsko praznih in pavšalnih dolžnikovih ugovorov. Za takšno situacijo ne gre, kadar dolžnik daje razmerju z upnikom drugačno vsebino in to argumentirano obrazloži.
pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa – smrt zemljiškoknjižnega lastnika – sposobnost biti stranka postopka
Zemljiškoknjižno sodišče mora izpolnjevanje pogojev za vpis presojati strogo formalno. Med pogoji za dovolitev vpisa ni pogoja, da je oseba, proti kateri je vpis dovoljen, še živa (v nasprotnem primeru ne bi bilo nikoli mogoče izvesti sklepov o dedovanju). To je glede na zgoraj opisano načelo knjižnega pravnega prednika, v primeru pravnoposlovnih prenosov lastninske pravice pa tudi glede na razlikovanje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom v stvarnem pravu (odsvojiteljica je svoje obveznosti po pogodbi z izdajo zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalnega posla) že v celoti izpolnila) logično. Okoliščina, da je darilna pogodba, ki je podlaga vpisu, v zapuščinskem postopku sporna, zato na vse povedano ne vpliva. Zemljiškoknjižno sodišče namreč zaradi opisanega načela zakonitosti ne sme odločati o morebitnih spornih dejstvih. Pritožba očitno zamenjuje materialnopravno utemeljenost predloga za vpis s procesno sposobnostjo biti stranka.