odškodninska odgovornost – padec na mokrih in spolzkih tleh – opustitev čiščenja – sklepčnost tožbe – premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka – zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Na podlagi ugotovitev, da so bila tla okrog vozička zaradi polite pijače pogosto mokra in posledično spolzka, da je bila zaradi tega nasploh, sploh pa v danem okolju, kjer se gibljejo tako starejši, manj okretni ljudje v oskrbi toženkinega zavarovanca, kot tudi zunanji obiskovalci, povečana nevarnost za poškodovanje, in da je bilo tveganje za nastanek poškodb možno zmanjšati že z nezahtevnimi in stroškovno sprejemljivimi ukrepi, je zavzeto stališče izpodbijane sodbe, da je bil toženkin zavarovanec dolžan poskrbeti za ustrezne ukrepe za preprečitev oziroma zmanjšanje te nevarnosti, pa teh ni izkazal in je zato odškodninsko odgovoren za škodo zaradi padca na takih tleh, pravilno.
Stališče izpodbijane sodbe, da zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo ne gredo od zapadlosti zahtevka, marveč od nastanka zamude, in da je za nastanek zamude potrebna zahteva za plačilo obveznosti, je pravilno.
vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe
Iz zemljiškoknjižnega predloga je razvidno, da je predlagatelj pri spornih nepremičninah predlagal vpis svoje lastninske pravice na podlagi sodbe in ne na podlagi 64. člena ZSpo. Utemeljene so torej navedbe, da je bila lastninska pravica na predlagatelja vpisana na podlagi sodbe, v kateri ta pravica ni bila ugotovljena, saj je bilo odločeno le o vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
izvršilni naslov - pogodba o revolving kratkoročnem kreditu – neposredno izvršljiv notarski zapis – primernost za izvršbo – obseg izpolnitve obveznosti
Pogodba o revolving kratkoročnem kreditu v notarskem zapisu ni primeren izvršilni naslov za izvršbo, ker ji manjka obseg izpolnitve obveznosti.
nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški izvršilnih dejanj - dokaz z izvedencem - nov dokazni predlog - založitev predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja
Dopolnitev izvedenskega mnenja, strankine pripombe na pisno izvedeniško mnenje, zahteve, naj poda dodatna pojasnila, ali da naj sodišče izvedenca zasliši, ne pomenijo novega dokaza, ampak je vse to sestavni del dokazovanja z izvedencem. Za nov dokazni predlog bi šlo lahko kvečjemu takrat, če bi bila tema dokazovanja nova.
Doslej izdelano pisno mnenje z dopolnitvijo, izdelano zaradi pripomb k prvemu mnenju, je zato šteti kot celoto oz. kot enotni dokaz, za katerega mora stroške založiti tista stranka, ki je predlagala njegovo izvedbo. V konkretnem primeru je to upnik, ki je v izvršilnem postopku dolžan plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj.
ne ultra alterum tantum – bančne vloge – argument teleološke redukcije
V obligacijskih razmerjih trajanja, kakršno je razmerje bančnega depozita, kjer banka obresti sproti pripisuje glavnici, pravila ne ultra alterum antum ni mogoče uporabiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0068666
ZZVZZ člen 62c, 62c-4.
pogodba o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju – odpoved pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju – prenehanje statusa zavarovane osebe v obveznem zavarovanju – obvestilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
Prenehanje delovnega razmerja nima nikakršnega vpliva na pogodbeno razmerje med tožencem in tožečo stranko, ki se nanaša na sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Obvestilo zavarovalnici o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zato ne pomeni hkrati tudi odpovedi pogodbenega razmerja z zavarovalnico oziroma ne pomeni odpovedi pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – neobrazložen ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovorne trditve
Iz obrazloženega ugovora morajo izhajati pravno pomembne trditve in dokazi, s katerimi dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve oziroma njeno višino. Glede navedenih računov dolžnik ni zanikal poslovnega razmerja z upnikom ter ne trdi, da zaračunanega blaga oziroma storitev ni naročil ali da mu le to ni bilo dobavljeno oziroma da storitev ni bila opravljena. Trdi le, da mu je zaradi upnika nastala ogromna poslovna škoda ter da se je upnik strinjal, da se dolg odplača sukcesivno, po zmožnostih. Takšne trditve dolžnika pa so tudi po presoji sodišča druge stopnje presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 128. člen ZD, ker pokojni R.D. od Občine G. in nato Občine C. ni prejemal pomoči v skladu s predpisi o socialnem varstvu, pač pa protidajatev za izročene nepremičnine.
Glede na postavljene zahtevke in zatrjevanja tožnikov, da so na podlagi prodajnih pogodb poStanovanjskem zakonu pridobili poleg lastništva posameznega stanovanja tudi solastniški delež na funkcionalnem zemljišču stanovanjske stavbe Trg revolucije 9, kot izrecno izhaja iz določb četrtega odstavka točke IV prodajnih pogodb, solastniški delež pa je sorazmeren vrednosti stanovanja glede na skupno vrednost etažne lastnine v stanovanjski hiši ni dvoma, da predstavlja to predhodno vprašanje (ki v zgoraj navedenem upravnem postopku ni bilo razrešeno) za presojo zahtevka tožečih strank glede ničnosti prodajne pogodbe in izbrisne tožbe.
pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa – smrt zemljiškoknjižnega lastnika – sposobnost biti stranka postopka
Zemljiškoknjižno sodišče mora izpolnjevanje pogojev za vpis presojati strogo formalno. Med pogoji za dovolitev vpisa ni pogoja, da je oseba, proti kateri je vpis dovoljen, še živa (v nasprotnem primeru ne bi bilo nikoli mogoče izvesti sklepov o dedovanju). To je glede na zgoraj opisano načelo knjižnega pravnega prednika, v primeru pravnoposlovnih prenosov lastninske pravice pa tudi glede na razlikovanje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom v stvarnem pravu (odsvojiteljica je svoje obveznosti po pogodbi z izdajo zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalnega posla) že v celoti izpolnila) logično. Okoliščina, da je darilna pogodba, ki je podlaga vpisu, v zapuščinskem postopku sporna, zato na vse povedano ne vpliva. Zemljiškoknjižno sodišče namreč zaradi opisanega načela zakonitosti ne sme odločati o morebitnih spornih dejstvih. Pritožba očitno zamenjuje materialnopravno utemeljenost predloga za vpis s procesno sposobnostjo biti stranka.
Tožeča stranka je s tožbo na podlagi določbe 57. člena ZZZDR kot upnica prvega toženca zahtevala ugotovitev, da nepremičnina spada v skupno premoženje toženih strank in da znaša delež vsake od strank eno polovico. V nadaljevanju je zahtevala izdajo začasne odredbe, to je prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je predmet tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru ob opisanem ne gre za regulacijsko začasno odredbo, saj njen namen ni regulacija razmerij med strankami, temveč za zavarovalno začasno odredbo, katere namen je zavarovanje: na podlagi upravičenja iz 57. člena ZZZDR v izvršilnem postopku za realizacijo denarne terjatve do prvega toženca zagotoviti predmet izvršbe, to je delež na skupnem premoženju.
URS člen 35, 39. OZ člen 134, 183. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2,272/2-1.
regulacijska začasna odredba – test reverzibilnosti – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – denarna odškodnina pravni osebi – svoboda izražanja
Tožena stranka je medij, katerega poslanstvo je objavljanje informacij v realnem času (tj. v času, ko so informacije aktualne), zato bi izdaja začasne odredbe z vsebino, kot jo predlaga tožeča stranka, nesorazmerno posegla v pravice tožene stranke do svobode izražanja, pri čemer prejšnjega stanja ob morebitni zavrnitvi tožbenega zahtevka nikakor ne bi bilo mogoče več vzpostaviti.
Dogovor o plačilu z verižno kompenzacijo ne predstavlja nadomestne izpolnitve, pač pa gre le za operativno modaliteto izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiva.
Neuspeh dogovora o verižni kompenzaciji sodi v sfero tožene stranke, ker je edini učinek neizvršene verižne kompenzacije v tem, da denarna obveznost tožene stranke ni bila izpolnjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005109
ZVPot člen 37.c.
jamčevanje za stvarne napake – zahtevek na vrnitev sorazmernega dela plačane kupnine – zahtevek za znižanje kupnine – oblikovalno upravičenje – kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega – oblikovalna sodba – ugotovitvena tožba – nesklepčnost tožbe
Ureditev jamčevanja za stvarne napake po ZVPot je v razmerju do Obligacijskega zakonika specialna, vendar ne ureja vseh vidikov uveljavljanja tovrstnih zahtevkov. Način, kako uveljaviti jamčevalne zahtevke, v ZVPot ni urejen, zato je potrebno uporabiti določbe OZ. Pri zahtevku na vrnitev sorazmernega dela plačane kupnine gre dejansko za zahtevek na znižanje kupnine, kar pomeni, da ima potrošnik oblikovalno upravičenje, da zahteva znižanje kupnine in šele nato kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega. Oblikovalno upravičenje za znižanje kupnine pa lahko doseže le z oblikovalno sodbo, s katero bi od sodišča dosegel spremembo sicer veljavne in zavezujoče pogodbe, tako da bi sodišče določilo nižjo kupnino.
Določba 105. člena OZ ureja posledice neizpolnitve obveznosti, kjer čas ni bistven element obveznosti. Gre za pogodbe, ki nimajo elementov fiksnosti. Kadar čas izpolnitve ni bistven element obveznosti, avtomatična razveza pogodbe ne pride v poštev, saj ni mogoče v naprej določiti, kakšni so interesi pogodbi zveste stranke. Če obveznost ni izpolnjena, ima lahko pogodbi zvesta stranka izpolnitveni interes ali interes, da pride do prenehanja pogodbe.
URS člen 125. ZSZ člen 50. ZVO člen 21, 21/4. ZVO-1 člen 164.
zakonitost podzakonskih predpisov - exceptio illegalis - zavezanec za plačilo koncesnine - lastnik koncesionarja - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - koncesija za posebno rabo vodnega zemljišča
Zavezanec za plačilo koncesnine je le koncesionar. Ne obstoji zakonska podlaga za naložitev kakršne koli obveznosti s koncesijskim aktom tretji osebi, ki ni udeleženec koncesijskega razmerja, pa četudi je tožena stranka edini lastnik koncesionarja
Uveljavitev pravila „exceptio illegalis“ potrjuje, da so sodniki vezani tudi na podzakonske predpise, vendar le pod pogojem, da so ti ustavni in zakoniti.
vrnitev darila v zapuščino – navajanje novih dejstev v zapuščinskem postopku – novote v pritožbi – uveljavljanje dedne pravice v pritožbi
Vprašanje prekluzije navajanja novih dejstev je v zapuščinskem postopku urejeno drugače (165. člen ZD), kar pomeni, da mora sodišče upoštevati tudi tiste novote v pritožbi, ki se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice.
Namen uveljavitve zakonske domneve obstoja nevarnosti iz 1. alineje 1. točke 258. člena ZIZ je bil zgolj v sankcioniranju vsebinsko praznih in pavšalnih dolžnikovih ugovorov. Za takšno situacijo ne gre, kadar dolžnik daje razmerju z upnikom drugačno vsebino in to argumentirano obrazloži.