Tožeča stranka je s tožbo na podlagi določbe 57. člena ZZZDR kot upnica prvega toženca zahtevala ugotovitev, da nepremičnina spada v skupno premoženje toženih strank in da znaša delež vsake od strank eno polovico. V nadaljevanju je zahtevala izdajo začasne odredbe, to je prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je predmet tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru ob opisanem ne gre za regulacijsko začasno odredbo, saj njen namen ni regulacija razmerij med strankami, temveč za zavarovalno začasno odredbo, katere namen je zavarovanje: na podlagi upravičenja iz 57. člena ZZZDR v izvršilnem postopku za realizacijo denarne terjatve do prvega toženca zagotoviti predmet izvršbe, to je delež na skupnem premoženju.
vrnitev darila v zapuščino – navajanje novih dejstev v zapuščinskem postopku – novote v pritožbi – uveljavljanje dedne pravice v pritožbi
Vprašanje prekluzije navajanja novih dejstev je v zapuščinskem postopku urejeno drugače (165. člen ZD), kar pomeni, da mora sodišče upoštevati tudi tiste novote v pritožbi, ki se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 13. ZPP člen 12, 108, 108/4, 168. ZNP člen 37.
nastanek taksne obveznosti – oprostitev, odlog in obročno plačilo taks – predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse
Določbe ZST-1 je treba razlagati na način, da lahko stranka predlaga oprostitev tudi še(le) potem, ko jo je sodišče obvestilo o taksni obveznosti, pri čemer pa praksa sodišč res ni enotna.
Tožnik je imel v službenem času 0,81 mg alkohola na liter izdihanega zraka in je v alkoholiziranem stanju s službenim avtomobilom povzročil prometno nesrečo. Glede na to, da je delo pri toženi stranki pod vplivom alkohola prepovedano, upoštevajoč ugotovljene okoliščine tožnikovega dela, ki so zahtevale popolno treznost in pozornost pri delu (pri opravljanju varovanja javne prireditve kot policist – vodnik službenega psa) in glede na stopnjo alkoholiziranosti (0,81 mg alkohola), je šlo za takšno stopnjo izgube zaupanja, da se delovno razmerje ne bi moglo nadaljevati. Izpolnjeni so vsi pogoji za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča.
Ker je bila tožnikova tožba tudi po tem, ko jo je na podlagi poziva sodišča prve stopnje popravil oziroma dopolnil, neprimerna za obravnavanje, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
Ni pomembno, da delavec po prenehanju delovnega razmerja posebna znanja in poslovne zveze dejansko uporablja in izkorišča, saj to ni v skladu s pogodbeno opredelitvijo prepovedi konkurenčnega delovanja tožene stranke. Za utemeljitev zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitev konkurenčne klavzule v konkretnem primeru zadošča, da bi tožena stranka s pridobljenimi znanji, izkušnjami ali osebnimi poznanstvi z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu lahko konkurirala tožeči stranki.
konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - način prenehanja delovnega razmerja
Ni pomembno, da delavec po prenehanju delovnega razmerja posebna znanja in poslovne zveze dejansko uporablja in izkorišča, saj to ni v skladu s pogodbeno opredelitvijo prepovedi konkurenčnega delovanja tožene stranke. Za utemeljitev zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitev konkurenčne klavzule v konkretnem primeru zadošča, da bi tožena stranka s pridobljenimi znanji, izkušnjami ali osebnimi poznanstvi z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu lahko konkurirala tožeči stranki.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 83, 83/2, 85, 85/3, 110, 110/2.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
Predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočne odločitve v sporu, ni utemeljen, saj terjatev, ki jo tožnica uveljavlja, ni verjetno izkazana. Iz tožbenih navedb tožnice in njenega predloga za izdajo začasne odredbe ter iz listin, ki so v spisu, namreč izhaja, da je tožena stranka tožnici izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala v roku iz ZDR, da ji je podala in vročila pisno obdolžitev z vabilom na zagovor, v katerem je časovno in krajevno opredelila kršitve obveznosti delovnega razmerja, ki jih je očitala tožnici. Tožnica je bila tudi pravilno vabljena na zagovor, ki se ga je udeležila.
Tožnik je od 1. 12. 2010 uvrščen v 55. plačni razred (ker je bila odločba, s katero je bila njegova plača znižana na 51. plačni razred, odpravljena), zato mu je tožena stranka dolžna od takrat dalje izplačevati plačo, ustrezno 55. plačnemu razredu. Ker je dejansko prejemal nižjo plačo (po 51. plačilnem razredu), je za to obdobje upravičen do razlike med pripadajočo in dejansko izplačano plačo, tožena stranka pa mu je od pripadajoče bruto razlike dolžna obračunati in plačati tudi davke in prispevke.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo, razen v delu, v katerem je ugodilo tožbenemu zahtevku tudi glede bodoče dospevajočih plač za čas po zaključku glavne obravnave, saj sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zavarovalni zastopnik - norma - delo na terenu - povračilo stroškov v zvezi z delom
Za presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri je tožena stranka tožnici očitala, da ne dosega pričakovanih rezultatov dela, je bistveno, ali je imela tožnica utemeljen razlog za odklanjanje dela na terenu, češ da ji tožena stranka ni pravočasno izplačevala potnih stroškov, ki so ji pri tem delu nastali.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda
Toženec odgovarja tožniku za škodo, ki jo je utrpel v obliki strahu in psihičnih težav zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki ga je izvajal oče toženca, ki je bil pristojen za dajanje navodil za delo delavcem (tudi tožniku). Trpinčenje je bilo v tem, da je oče toženca tožnika žalil, ga zmerjal, mu odrejal delo, ki ni bilo predmet pogodbe o zaposlitvi (čiščenje snega, hranjenje živali), in mu grozil s smrtjo.
odpravnina - regres za letni dopust - sorazmerni del - prenehanje delovnega razmerja - odpoved pravici - ničnost
Izjava, s katero bi se tožnik ob prenehanju delovnega razmerja odpovedal pravici do odpravnine in regresa za letni dopust, je nična in je tožniku ni treba izpodbijati zaradi napak volje. Kljub takšni izjavi je njegov zahtevek za plačilo zgoraj navedenih terjatev iz delovnega razmerja utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - študentsko delo - dodatek za delovno dobo - prekoračitev zahtevka
Dejstvo, da je tožena stranka določene naloge opravljala preko študentskega dela, ne pomeni, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožnici, ni utemeljena. Tudi dela, ki so ga opravljali študentje, tožena stranka tožnici ni bila dolžna ponuditi (saj se takšna obveznost delodajalca nanaša le na ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas).
Tožnica je za sporno leto prejela dve oceni: oceno delovne uspešnosti „dobro“ in službeno oceno „odlično“. Tožena stranka je pri napredovanju v plačilni razred ravnala zakonito, ker je upoštevala tožničino oceno delovne uspešnosti. Zoper to oceno tožnica ni uveljavljala sodnega varstva, tako da je odločitev o njej postala dokončna in pravnomočna. Na tej podlagi je tožnica zakonito napredovala le za en plačni razred.
ZDR člen 42, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 111, 111/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - čas za pripravo obrambe - štetje rokov - plača - znižanje plače
Ker je glavni namen roka za zagovor, da ima tožnik dovolj časa, da se pripravi na zagovor, ob dejstvu, da je tožnik podal pisen zagovor in zavračal vsa očitana dejanja kot neutemeljena, tožniku pravica do zagovora ni bila kršena, kljub temu da je imel za pripravo na zagovor dva delovna dneva in ne tri delovne dni, kot je to določeno po drugem odstavku 83. člena ZDR.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 147. ZVZD člen 9.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - odgovornost za delavce - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost
Če delavec povzroči škodo tretji osebi (sodelavcu) pri delu ali v zvezi z delom, je za škodo odgovoren delodajalec. Ne sicer zato, ker bi delavcu sam naročil, da ravna neskrbno, temveč zato, ker je postavil delavca, da deluje zanj, s tem pa je nase prevzel odgovornost tudi za način dela delavca. Delodajalec odgovarja za škodo celo, če jo delavec povzroči namenoma, iz objestnosti, škodoželjnosti, če je škodo povzročil v zvezi z izpolnjevanjem svojih zadolžitev. V takem primeru ima delodajalec nasproti delavcu, ki je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, regresni zahtevek. Svoje odgovornosti se bo torej delodajalec razbremenil le, če bo dokazal, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je treba.
V primeru, ko določena stvar ali dejavnost ni nevarna sama po sebi, temveč taka postane glede na okoliščine primera, je treba razlikovati med primeri, ko je nevarnost posledica nedopustnega ravnanja, in primeri, ko ni tako. V primerih, ko je nevarnost posledica nedopustnega ravnanja, je podlaga odškodninske odgovornosti krivda.
začasna nezmožnost za delo - vzrok - poškodba pri delu
Tožnikove psihične težave (posttravmatska stresna motnja in akutni stres) so izključna posledica prometne nesreče, ki jo je tožnik utrpel na delu. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da je tudi začasne nezmožnosti za delo zaradi psihičnih težav posledica poškodbe pri delu.
ZSDP člen 81, 88, 102, 103. ZPIZ-1 člen 138, 142. ZUP člen 7, 8.
dodatek za nego otroka - posebna nega in varstvo - dodatek za pomoč in postrežbo
Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (ki se prizna staršem takega otroka za kritje povečanih stroškov), ne izključuje priznanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo takemu otroku po drugih predpisih (ta dodatek se prizna kot osebna pravica osebi, ki potrebuje pomoč in postrežbo).
invalidnost - vzrok invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti - gostota zavarovanja
Tožnik se je poškodoval v tujini, ko ni bil zavarovan pri toženi stranki (ZPIZS). Njegova invalidnost tako ni posledica poškodbe pri delu, kar pomeni, da bi tožnik - za priznanje pravic na podlagi invalidnosti - moral izpolnjevati pogoj gostote pokojninske dobe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - odpovedni rok - sodno varstvo
Tožnica se s sporazumom o ureditvi medsebojnega pravnega razmerja (s katerim se je dogovorila za odškodnino namesto odpovednega roka in v katerem je navedeno, da stranki druga do druge nimata nobenih zahtevkov) ni mogla odpovedati sodnemu varstvu v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.