Dogovor o plačilu z verižno kompenzacijo ne predstavlja nadomestne izpolnitve, pač pa gre le za operativno modaliteto izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiva.
Neuspeh dogovora o verižni kompenzaciji sodi v sfero tožene stranke, ker je edini učinek neizvršene verižne kompenzacije v tem, da denarna obveznost tožene stranke ni bila izpolnjena.
pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa – smrt zemljiškoknjižnega lastnika – sposobnost biti stranka postopka
Zemljiškoknjižno sodišče mora izpolnjevanje pogojev za vpis presojati strogo formalno. Med pogoji za dovolitev vpisa ni pogoja, da je oseba, proti kateri je vpis dovoljen, še živa (v nasprotnem primeru ne bi bilo nikoli mogoče izvesti sklepov o dedovanju). To je glede na zgoraj opisano načelo knjižnega pravnega prednika, v primeru pravnoposlovnih prenosov lastninske pravice pa tudi glede na razlikovanje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom v stvarnem pravu (odsvojiteljica je svoje obveznosti po pogodbi z izdajo zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalnega posla) že v celoti izpolnila) logično. Okoliščina, da je darilna pogodba, ki je podlaga vpisu, v zapuščinskem postopku sporna, zato na vse povedano ne vpliva. Zemljiškoknjižno sodišče namreč zaradi opisanega načela zakonitosti ne sme odločati o morebitnih spornih dejstvih. Pritožba očitno zamenjuje materialnopravno utemeljenost predloga za vpis s procesno sposobnostjo biti stranka.
oprostitev plačila sodnih taks – presoja v času nastanka taksne obveznosti
Dolžnik je zatrjeval, da v letu 2011, ko je tudi nastala njegova taksna obveznost, posluje z izgubo in je v težkem likvidnostnem položaju. Pritožba utemeljeno opozarja, da je treba presoditi premoženjske, finančne ter likvidnostne sposobnosti zavezanca v času nastanka njegove taksne obveznosti. Pri tem so sodišču seveda v pomoč podatki iz obvezne izjave, ki vsebuje podatke iz zadnjega letnega poročila, v konkretnem primeru torej podatke za leto 2010, vendar lahko stranka vedno zatrjuje in dokazuje, da je stanje v relevantnem času drugačno, kot je to dolžnik storil tudi v predmetni zadevi.
Ker je bila tožnikova tožba tudi po tem, ko jo je na podlagi poziva sodišča prve stopnje popravil oziroma dopolnil, neprimerna za obravnavanje, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
Tožnik je imel v službenem času 0,81 mg alkohola na liter izdihanega zraka in je v alkoholiziranem stanju s službenim avtomobilom povzročil prometno nesrečo. Glede na to, da je delo pri toženi stranki pod vplivom alkohola prepovedano, upoštevajoč ugotovljene okoliščine tožnikovega dela, ki so zahtevale popolno treznost in pozornost pri delu (pri opravljanju varovanja javne prireditve kot policist – vodnik službenega psa) in glede na stopnjo alkoholiziranosti (0,81 mg alkohola), je šlo za takšno stopnjo izgube zaupanja, da se delovno razmerje ne bi moglo nadaljevati. Izpolnjeni so vsi pogoji za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda
Toženec odgovarja tožniku za škodo, ki jo je utrpel v obliki strahu in psihičnih težav zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki ga je izvajal oče toženca, ki je bil pristojen za dajanje navodil za delo delavcem (tudi tožniku). Trpinčenje je bilo v tem, da je oče toženca tožnika žalil, ga zmerjal, mu odrejal delo, ki ni bilo predmet pogodbe o zaposlitvi (čiščenje snega, hranjenje živali), in mu grozil s smrtjo.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 83, 83/2, 85, 85/3, 110, 110/2.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
Predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočne odločitve v sporu, ni utemeljen, saj terjatev, ki jo tožnica uveljavlja, ni verjetno izkazana. Iz tožbenih navedb tožnice in njenega predloga za izdajo začasne odredbe ter iz listin, ki so v spisu, namreč izhaja, da je tožena stranka tožnici izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala v roku iz ZDR, da ji je podala in vročila pisno obdolžitev z vabilom na zagovor, v katerem je časovno in krajevno opredelila kršitve obveznosti delovnega razmerja, ki jih je očitala tožnici. Tožnica je bila tudi pravilno vabljena na zagovor, ki se ga je udeležila.
Tožnica je za sporno leto prejela dve oceni: oceno delovne uspešnosti „dobro“ in službeno oceno „odlično“. Tožena stranka je pri napredovanju v plačilni razred ravnala zakonito, ker je upoštevala tožničino oceno delovne uspešnosti. Zoper to oceno tožnica ni uveljavljala sodnega varstva, tako da je odločitev o njej postala dokončna in pravnomočna. Na tej podlagi je tožnica zakonito napredovala le za en plačni razred.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zavarovalni zastopnik - norma - delo na terenu - povračilo stroškov v zvezi z delom
Za presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri je tožena stranka tožnici očitala, da ne dosega pričakovanih rezultatov dela, je bistveno, ali je imela tožnica utemeljen razlog za odklanjanje dela na terenu, češ da ji tožena stranka ni pravočasno izplačevala potnih stroškov, ki so ji pri tem delu nastali.
konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - način prenehanja delovnega razmerja
Ni pomembno, da delavec po prenehanju delovnega razmerja posebna znanja in poslovne zveze dejansko uporablja in izkorišča, saj to ni v skladu s pogodbeno opredelitvijo prepovedi konkurenčnega delovanja tožene stranke. Za utemeljitev zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitev konkurenčne klavzule v konkretnem primeru zadošča, da bi tožena stranka s pridobljenimi znanji, izkušnjami ali osebnimi poznanstvi z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu lahko konkurirala tožeči stranki.
Tožnik je od 1. 12. 2010 uvrščen v 55. plačni razred (ker je bila odločba, s katero je bila njegova plača znižana na 51. plačni razred, odpravljena), zato mu je tožena stranka dolžna od takrat dalje izplačevati plačo, ustrezno 55. plačnemu razredu. Ker je dejansko prejemal nižjo plačo (po 51. plačilnem razredu), je za to obdobje upravičen do razlike med pripadajočo in dejansko izplačano plačo, tožena stranka pa mu je od pripadajoče bruto razlike dolžna obračunati in plačati tudi davke in prispevke.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo, razen v delu, v katerem je ugodilo tožbenemu zahtevku tudi glede bodoče dospevajočih plač za čas po zaključku glavne obravnave, saj sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.
odpravnina - regres za letni dopust - sorazmerni del - prenehanje delovnega razmerja - odpoved pravici - ničnost
Izjava, s katero bi se tožnik ob prenehanju delovnega razmerja odpovedal pravici do odpravnine in regresa za letni dopust, je nična in je tožniku ni treba izpodbijati zaradi napak volje. Kljub takšni izjavi je njegov zahtevek za plačilo zgoraj navedenih terjatev iz delovnega razmerja utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - študentsko delo - dodatek za delovno dobo - prekoračitev zahtevka
Dejstvo, da je tožena stranka določene naloge opravljala preko študentskega dela, ne pomeni, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožnici, ni utemeljena. Tudi dela, ki so ga opravljali študentje, tožena stranka tožnici ni bila dolžna ponuditi (saj se takšna obveznost delodajalca nanaša le na ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas).
Ni pomembno, da delavec po prenehanju delovnega razmerja posebna znanja in poslovne zveze dejansko uporablja in izkorišča, saj to ni v skladu s pogodbeno opredelitvijo prepovedi konkurenčnega delovanja tožene stranke. Za utemeljitev zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitev konkurenčne klavzule v konkretnem primeru zadošča, da bi tožena stranka s pridobljenimi znanji, izkušnjami ali osebnimi poznanstvi z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu lahko konkurirala tožeči stranki.
Priznanje zahtevka je možno analogno šteti kot izpolnitev zahtevka; čeprav res še ni plačala s priznanjem, je treba upoštevati, da tožena stranka kot stečajni dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna, ampak se upnik poplača iz stečajne mase v skladu z določbami, ki veljajo za poplačilo terjatev stečajnega dolžnika. Glede na to, da pomeni priznanje terjatve »izpolnitev zahtevka«, bi morala tožeča stranka takoj umakniti tožbo, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (priznala terjatev v stečaju), da bi si tožeča stranka zagotovila priznanje pravdnih stroškov po pravilih o povrnitvi stroškov pravdnega postopka.
Iz aktov tožene stranke ne izhaja, da se kadrovski dodatek in posebni dodatek delavcu, ki ju tožnica vtožuje, podelita avtomatično vsem delavcem. Iz tega razloga bi morala tožnica dokazati, da sta ji bila dodatka k plači priznana. Četudi je dodatka k plači prejemala pred spornim obdobjem, tudi ne pomeni, da je do dodatkov (zgolj na podlagi predhodnega prejemanja) upravičena še za naprej.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 394, 394/1, 394/1-5, 394/1-10.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - kriva izpovedba - pravnomočna sodba - postulacijska sposobnost
Stranka mora v predlogu v obnovo postopka predlagati nova dejstva in nove dokaze, to pa niso časopisni članki, temveč dejstva in dokazi, ki se nanašajo na stranke postopka. Ker obnovitveni razlog ne more biti časopisni članek, se sodišču prve stopnje do njega ni bilo potrebno opredeljevati.
Ne more biti kritična presoja izvedenskega mnenja predmet pritožbenega izpodbijanja sklepa sodišča, s katerim je to odločilo o izvedenčevi pravici do nagrade za opravljeno delo in o povračilu materialnih stroškov.
Naloga izvedenca je, da trajanje ogleda izkaže bodisi v samem mnenju ali pa v stroškovniku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba tožbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje o delu spremenjenega tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika in za reintegracijo ni odločilo, je pa odločilo o drugem delu (denarnem delu) spremenjenega tožbenega zahtevka, ki ga je zavrnilo. Ker iz obrazložitve sodbe sicer izhaja, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in da je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo, izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.