ZPIZ-1 člen 60. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14. ZDSS-1 člen 63, 82.
invalidnost - invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokazov razsodilo, da tožnica do dneva izdaje dokončne odločbe toženke ni popolnoma izgubila zmožnosti opravljati organizirano pridobitno delo, da je pri njej še podana preostala delovna zmožnost, da ni mogoče ugotoviti invalidnosti I. kategorije niti priznati pravice do invalidske pokojnine. Kljub temu je v izreku izpodbijane sodbe toženki naložilo izdajo odločbe o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine. S takšno odločitvijo je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe nerazumljiv oziroma nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe.
Iz aktov tožene stranke ne izhaja, da se kadrovski dodatek in posebni dodatek delavcu, ki ju tožnica vtožuje, podelita avtomatično vsem delavcem. Iz tega razloga bi morala tožnica dokazati, da sta ji bila dodatka k plači priznana. Četudi je dodatka k plači prejemala pred spornim obdobjem, tudi ne pomeni, da je do dodatkov (zgolj na podlagi predhodnega prejemanja) upravičena še za naprej.
Priznanje zahtevka je možno analogno šteti kot izpolnitev zahtevka; čeprav res še ni plačala s priznanjem, je treba upoštevati, da tožena stranka kot stečajni dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna, ampak se upnik poplača iz stečajne mase v skladu z določbami, ki veljajo za poplačilo terjatev stečajnega dolžnika. Glede na to, da pomeni priznanje terjatve »izpolnitev zahtevka«, bi morala tožeča stranka takoj umakniti tožbo, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (priznala terjatev v stečaju), da bi si tožeča stranka zagotovila priznanje pravdnih stroškov po pravilih o povrnitvi stroškov pravdnega postopka.
začasna nezmožnost za delo - vzrok - poškodba pri delu
Tožnikove psihične težave (posttravmatska stresna motnja in akutni stres) so izključna posledica prometne nesreče, ki jo je tožnik utrpel na delu. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da je tudi začasne nezmožnosti za delo zaradi psihičnih težav posledica poškodbe pri delu.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 147. ZVZD člen 9.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - odgovornost za delavce - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost
Če delavec povzroči škodo tretji osebi (sodelavcu) pri delu ali v zvezi z delom, je za škodo odgovoren delodajalec. Ne sicer zato, ker bi delavcu sam naročil, da ravna neskrbno, temveč zato, ker je postavil delavca, da deluje zanj, s tem pa je nase prevzel odgovornost tudi za način dela delavca. Delodajalec odgovarja za škodo celo, če jo delavec povzroči namenoma, iz objestnosti, škodoželjnosti, če je škodo povzročil v zvezi z izpolnjevanjem svojih zadolžitev. V takem primeru ima delodajalec nasproti delavcu, ki je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, regresni zahtevek. Svoje odgovornosti se bo torej delodajalec razbremenil le, če bo dokazal, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je treba.
V primeru, ko določena stvar ali dejavnost ni nevarna sama po sebi, temveč taka postane glede na okoliščine primera, je treba razlikovati med primeri, ko je nevarnost posledica nedopustnega ravnanja, in primeri, ko ni tako. V primerih, ko je nevarnost posledica nedopustnega ravnanja, je podlaga odškodninske odgovornosti krivda.
ZSDP člen 81, 88, 102, 103. ZPIZ-1 člen 138, 142. ZUP člen 7, 8.
dodatek za nego otroka - posebna nega in varstvo - dodatek za pomoč in postrežbo
Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (ki se prizna staršem takega otroka za kritje povečanih stroškov), ne izključuje priznanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo takemu otroku po drugih predpisih (ta dodatek se prizna kot osebna pravica osebi, ki potrebuje pomoč in postrežbo).
Ne more biti kritična presoja izvedenskega mnenja predmet pritožbenega izpodbijanja sklepa sodišča, s katerim je to odločilo o izvedenčevi pravici do nagrade za opravljeno delo in o povračilu materialnih stroškov.
Naloga izvedenca je, da trajanje ogleda izkaže bodisi v samem mnenju ali pa v stroškovniku.
pravni interes - pritožba - zavrženje pritožbe - prekinitev postopka - poslovna sposobnost - denarna socialna pomoč
Odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, da se postopek prekine, ker tožnik, ki je omejeno poslovno sposoben, nima skrbnika, ni v škodo tožnika. Iz tega razloga tožnik ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo zoper navedeno odločitev in se njegova pritožba zavrže.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 123a, 123a/1, 232, 232/4, 234, 234/4, 235, 235/3, 235/4. ZDavP-2 člen 87.
začetek stečajnega postopka – pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti – obstoj terjatve – aktivna legitimacija
Družbenik dolžnika lahko izpodbija domnevo insolventnosti iz 3. odstavka 235. člena ZFPPIPP s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravice na podlagi invalidnosti
Pri tožnici je še naprej podana III. kategorija invalidnosti in je s priznanimi omejitvami zmožna za delo v polnem delovnem času, kot je bilo določeno z dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke. Ker pri njej ni prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi šlo za novo invalidnost, zahtevek za (odpravo odločb tožene stranke in) priznanje novih pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljen.
O zanikanju obstoja obligacijskega razmerja je mogoče govoriti tedaj, ko stranka trdi, da obligacijsko razmerje sploh ni nastalo, kar je povsem druga situacija od situacije, ko zgolj trdi, da njene poslovne knjige ne izkazujejo dolga do upnika. Pri slednji gre za stanje, ko je sicer obligacijsko razmerje nastalo, pa obveznost iz določenih razlogov ni izkazana v poslovnih knjigah.
Tožnik je uveljavljal sodno varstvo zoper dokončno odločbo, s katero je bil potrjen sklep, da se postopek v zadevi uveljavitve pravice do otroškega dodatka prekine, dokler sklep o določitvi preživnine ne postane dokončen. To pomeni, da je pristojni organ prekinil postopek in da o pravici do otroškega dodatka ni odločal, tožnik pa ni prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih. Iz tega razloga je njegova tožba preuranjena in se kot taka zavrže.
invalidnost - vzrok invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti - gostota zavarovanja
Tožnik se je poškodoval v tujini, ko ni bil zavarovan pri toženi stranki (ZPIZS). Njegova invalidnost tako ni posledica poškodbe pri delu, kar pomeni, da bi tožnik - za priznanje pravic na podlagi invalidnosti - moral izpolnjevati pogoj gostote pokojninske dobe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - šikana - prikrajšanje pri plači - dokazno breme
Za presojo, ali je podan utemeljen (ekonomski) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, sodišče ni dolžno izvesti dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba tožbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje o delu spremenjenega tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika in za reintegracijo ni odločilo, je pa odločilo o drugem delu (denarnem delu) spremenjenega tožbenega zahtevka, ki ga je zavrnilo. Ker iz obrazložitve sodbe sicer izhaja, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in da je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo, izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 394, 394/1, 394/1-5, 394/1-10.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - kriva izpovedba - pravnomočna sodba - postulacijska sposobnost
Stranka mora v predlogu v obnovo postopka predlagati nova dejstva in nove dokaze, to pa niso časopisni članki, temveč dejstva in dokazi, ki se nanašajo na stranke postopka. Ker obnovitveni razlog ne more biti časopisni članek, se sodišču prve stopnje do njega ni bilo potrebno opredeljevati.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom utemeljeno odločilo, da je dolžna tožena stranka povrniti tožnikove utemeljeno priglašene stroške postopka. Tožnik je zahtevo za povrnitev stroškov podal pravočasno, to je v roku 15 dni od prejema zamudne sodbe, s katero je sodišče prve stopnje njegovemu tožbenemu zahtevku ugodilo izven glavne obravnave.
stranke postopka - sodna določitev meje - lastninske tožba - velikost spornega vmesnega prostora
V nepravdnem postopku za ureditev meje sodišče uredi mejo med zemljišči, če je ta sporna. Meja je sporna predvsem takrat, ko vsaka od strank zatrjuje različen potek mejne črte. Če potek meje ni sporen, temveč je sporno le lastništvo na delu zemljišča, gre za lastninski spor, ki se rešuje v pravdnem postopku.
Velikost spornega vmesnega prostora tudi ne predstavlja merila za presojo, ali gre za mejni ali lastninski spor.