sklep o umiku postopka - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - sprememba delodajalca
Pri zahtevku iz naslova spremembe delodajalca (zoper delodajalca prenosnika in prevzemnika) gre za spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid spora. Razširitev tožbe na drugega delodajalca ne pomeni zlorabe pravic delavca, zaradi katerih bi bil dolžan povrniti stroške delodajalcu.
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 287, 287/2.
vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja izpolnitve – trditvena podlaga - pravica do izjave – dokazno breme
Tožena stranka, ki je bila na naroku navzoča po pooblaščencu, ni podala ugovora kršitve določb ZPP, ker ji bo zaradi nepreložitve naroka, na katerem bi se lahko o odgovoru izjavila, vzeta pravica do izjave. Na nezakonito postopanje, ker ji odgovor Z. ni bil dan v izjavo in ji je bila s tem odvzeta možnost obravnavanja, se sklicuje šele v pritožbi, pri tem pa ne pojasni, zakaj kršitev ni uveljavljala že na naroku za glavno obravnavo. Zato kršitve določb ZPP, ki jo uveljavlja šele v pritožbi, pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
Tožnik je vložil tožbo za razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je zavrnila preizkus ocene delovne uspešnosti. Med postopkom je podal umik tožbe. Ker je tožena stranka v umik tožbe privolila, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi postopka. Prav tako utemeljeno je tožniku naložilo povračilo (utemeljeno priglašenih) stroškov postopka tožene stranke.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 85, 85/3.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
Ker je tožniku v času vložitve tožbe zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje že prenehalo, ne more predlagati začasne odredbe po 85. členu ZDR, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi do pravnomočne odločitve sodišča v sporu.
stranke postopka - sodna določitev meje - lastninske tožba - velikost spornega vmesnega prostora
V nepravdnem postopku za ureditev meje sodišče uredi mejo med zemljišči, če je ta sporna. Meja je sporna predvsem takrat, ko vsaka od strank zatrjuje različen potek mejne črte. Če potek meje ni sporen, temveč je sporno le lastništvo na delu zemljišča, gre za lastninski spor, ki se rešuje v pravdnem postopku.
Velikost spornega vmesnega prostora tudi ne predstavlja merila za presojo, ali gre za mejni ali lastninski spor.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom utemeljeno odločilo, da je dolžna tožena stranka povrniti tožnikove utemeljeno priglašene stroške postopka. Tožnik je zahtevo za povrnitev stroškov podal pravočasno, to je v roku 15 dni od prejema zamudne sodbe, s katero je sodišče prve stopnje njegovemu tožbenemu zahtevku ugodilo izven glavne obravnave.
priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - originarna pridobitev lastninske pravice - zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - vknjižba
Tudi če ne bi prišlo do lastninjenja, je glede na dejstvo, da ima tožnica sporni del nepremičnine ves čas v posesti, da ima za to posest pravni naslov, da je med strankama nesporno, da izvršuje takšno posest od 14.8.1991, da je glede na zaključek sodišča prve stopnje ovira za priposestvovanje iz 29. člena ZTLR odpadla najkasneje z uveljavitvijo Ustave RS 28.12.1991, da je bila dobroverna in da je desetletni rok za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem potekel že pred uveljavitvijo SPZ, je utemeljeno zahtevala ugotovitev lastninske pravice na navedenem deležu obravnavane nepremičnine pridobljene s priposestvovanjem.
Tožnica ni izvajala pridobitve lastninske pravice iz pravice tožencev oziroma derivativno (podlaga njenega zahtevka ni pravni posel s toženci), zato ne potrebuje njihovega razpolagalnega dejanja. Lastninsko pravico je pridobila neodvisno od njih originarno s priposestvovanjem (ali z lastninjenjem) v trenutku, ko so se zanj stekli vsi pogoji, zato bo do vknjižbe prišlo na podlagi te sodbe.
razmerja med starši in otroci – znižanje preživnine – spremenjene razmere – porazdelitev preživninskega bremena
Pogoj za utemeljenost zahtevka na znižanje preživnine je sprememba okoliščin bodisi na strani otroka, očeta ali matere. Kriterije za določanje višine preživninske obveznosti staršev predstavljajo določbe 129., 129.a ZZZDR, ki urejajo razmerje med roditeljema pri porazdelitvi preživninskega bremena.
spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – obrazložitev sodbe – navedba pravne podlage – pravica do izjave
V postopku o gospodarskih sporih majhne vrednosti obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katera stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba s polno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdana le, če stranka v osmih dneh napove pritožbo. Zoper takšno sodbo se lahko pritoži le stranka, ki je napovedala pritožbo. Napoved pritožbe je torej procesna predpostavka za njeno dovoljenost.
Izostanek navedbe predpisov pomeni procesno kršitev, ki pa običajno ni bistvena.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je navedena pravno relevantna dejstva sodišče prve stopnje lahko ugotovilo le iz k tožbi priloženih dokazov. Predložene listine oziroma drugi dokazni predlogi, ki jih poda tožeča stranka v tožbi, pa ne morejo nadomestiti trditvene podlage tožbe, iz katere se preverja utemeljenost postavljenega zahtevka.
ZPP člen 318. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/3, 88/6, 96.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, saj utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Tožnica je namreč navedla, da je bila odpoved podana prepozno in iz neutemeljenega razloga, da tožena stranka ni izdelala programa reševanja presežnih delavcev (čeprav je šlo za večje število delavcev) in da ni preverila, ali je tožnico mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, dokvalificirati oziroma prekvalificirati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072809
OZ člen 131. ZZDej člen 45. ZPP člen 254, 254/3.
zdravniška napaka – odgovornost delodajalca za zdravnika – protipravno ravnanje – postavitev novega izvedenca
S tem, ko je tožnici predpisala in izvedla antitrombotično terapijo le v času hospitalizacije, ne pa tudi kasneje v času odpusta, ni odstopila od strokovnih meril, ki veljajo v Sloveniji za zdravljenje primerov, kot je bil tožničin. Protipravnega
ravnanja zato ni, saj očitana zdravniška napaka ni bila storjena.
Ponovitev dokazovanja s postavitvijo novega izvedenca ustrezne stroke je upravičena le, če je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami in se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ali da so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.
spor med dediči – nujno sosporništvo – pasivna legitimacija
Nikogar ni možno prisiliti, da bo vložil tožbo, vendar pa bi v konkretnem primeru (ko dedinja tožbe, na katero je bila napotena s sklepom D 1, ni vložila) morali tožniki vložiti tožbo tudi zoper dedinjo, da bi bila podana pasivna legitimacija. Ker pa tega niso storili, ni bila tožena prava stranka in je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo. V obravnavani zadevi tako ne gre za vprašanje (ne)sklepčnosti, kot to zmotno meni pritožba. Pojem sklepčnosti zadeva problem zadostnosti navedb stranke o dejstvih. To pa pomeni, da tožniki tudi z dodatnimi navedbami ne bi mogli odpraviti napake, ki so jo storili s tem, da niso tožili pravo stranko (vseh (so)dedičev, ki ne nastopajo na strani tožeče stranke).
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 217. ZST-1 člen 39.
nastanek taksne obveznosti - plačilo sodne takse ob vložitvi napovedi pritožbe - napoved pritožbe
Stari ZST nikjer ne določa, da bi bilo treba takso za pritožbo plačati pred vložitvijo same pritožbe in pred izdajo obrazložene sodne odločbe. Prav tako v takšnem primeru ne določa plačila sodne takse kot procesne predpostavke za pravilnost in pravočasnost vloge. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, saj obveznost plačila sodne takse kot procesne predpostavke ob napovedi pritožbe določa z novelo ZPP-D uveljavljen 105a člen ZPP.
OZ člen 6, 6/2, 8, 10, 883, 883/1, 883/2, 884, 885, 887, 890, 893, 893/1, 903, 903/3, 903/4, 905. ZPP člen 11, 200, 201, 201/1, 212, 286.b, 314, 314/1, 316, 316/1, 451, 452, 458, 458/1. ZVPot člen 38, 38/1, 38/1-2.
pogodba o organiziranju potovanja – zahtevek za znižanje cene - delna sodba na podlagi pripoznave – prekluzija navajanja dejstev in dokazov – omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti – stranska intervencija – potrdilo o potovanju – ugovor aktivne legitimacije – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - odmera pravdnih stroškov
V kolikor stranski intervenient zaradi učinkovanja drugih procesnih določb (prvi odstavek 201. člena, 451. člen ter 452. člen ZPP) svojih trditev in predlaganih dokazov ni mogel uveljaviti kot pravočasnih, o kršitvi pravice do izjave že pojmovno ne more biti govora.
Bistvo organiziranja potovanja se izčrpa v integraciji številnih uslug s pomočjo predhodne organizacije in določitvi enotne cene. Kavza sklenjenega pravnega posla je z gledišča potnika le potovanje, ki ustreza njegovim interesom in pojasnjuje razlog njegove obveze, to je plačila cene ponujenih storitev. Če so storitve iz pogodbe o organiziranju potovanja opravljene nepopolno ali nekvalitetno, lahko potnik na osnovi zgoraj citiranih zakonskih določil zahteva sorazmerno znižanje cene, če obseg in kakovost opravljenih storitev graja v zakonsko določenih rokih, organizator potovanja pa se mora ne glede na krivdo zadovoljiti s plačilom, ki ustreza njegovi manjvredni izpolnitvi. Znižanje cene predstavlja posebno vrsto poslovne odškodninske odgovornosti. Škodo v tem primeru predstavlja razlika med vrednostjo storitve, ki bi morala biti opravljena, ter manjvredno storitvijo z napako, ki je ugotovljena tudi v obravnavanem primeru. Že ta utemeljuje zahtevek za sorazmerno znižanje cene po določilu 893. člena OZ in ga potnik uveljavi neodvisno od vprašanja, ali mu je zaradi neustrezno izvedenih storitev nastala kakšna nadaljnja škoda. Odstopno upravičenje je opcija potnika, ki jo lahko realizira, v kolikor presodi, da zaradi spremembe programa potovanja z izvršitvijo v tej povezavi sklenjene pogodbe ne more doseči namena, zaradi katerega je bila sklenjena. Če tožeča stranka te pravice ni uveljavila, ker je zaupala in upravičeno pričakovala, da bo njenim željam in zahtevam kljub vsemu ugodeno, pa se kasneje izkaže, da so bile storitve iz pogodbe o organiziranju potovanja opravljene nepopolno in nekvalitetno, za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za znižanje cene po prvem odstavku 893. člena OZ ne more biti prikrajšana. Ker ob dogovorjeni pavšalni ceni ni mogoče razbrati, koliko so znašale cene posameznih storitev (na primer prevoz, nočitev), teh vrednostnih razmerij pa tožena stranka oziroma stranski intervenient nista ne zatrjevala ne dokazovala, je sodišče prve stopnje glede na ugotovljene pomanjkljivosti manjvrednost zagotovljene storitve lahko ocenilo v skupnem znesku.
Ugovor aktivne legitimacije je ugovor materialnega prava, zato ga prekluzija, ki sicer velja za navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne zadene, vendar pa morajo biti dejstva in dokazi, potrebni za presojanje utemeljenosti takega ugovora, podani pravočasno.
Skladno s stališči pravne doktrine je subjekt stroškovnega zahtevka lahko tudi stranski intervenient, vendar je lahko le upravičenec, ne pa tudi zavezanec za povračilo pravdnih stroškov.
Šele v pritožbi tožnica pojasni, da njeno aktivo predstavljajo povsem neunovčljive in neizterljive terjatve. Ker gre za trditve, ki bi jih tožnica morala podati že v samem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, jih pritožbeno sodišče v tej fazi postopka ne more več upoštevati.
ugovor tretjega – domneva umika – plačilo sodne takse
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tretja v postavljenem roku 8 dni ni plačala sodne takse za postopek o ugovoru tretjega, je napačna, saj je tretja s pritožbenimi navedbami in priloženim dokazom uspela izkazati, da je navedeno sodno takso pravočasno plačala na blagajni sodišča.
trditveno in dokazno breme - etažna lastnina - stroški rednih vzdrževalnih del - upravnik stavbe v etažni lastnini - aktivna legitimacija upravnika v sporu za povrnitev stroškov od etažnih lastnikov
Tožeča stranka je predložila vse račune, ki jih je plačala, tudi izpisek iz svojega poslovnega računa, ki dokazuje opravljeno plačilo dobavitelju oziroma izvajalcu storitve. S tem je tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu. Svoje terjatve je razumno izkazala, na toženi stranki je bila obveznost, da navede temu nasprotna dejstva in ponudi dokaze, s katerimi bi izpodbila trditve in dokaze tožeče stranke.
Stranka, ki predlaga izvedbo določenega dokaza, nosi odgovornost za uveljavitev pravice do dokaza, predvsem ustrezno substanciranje svojega dokaznega predloga, kar pomeni določno pojasnilo, katero pravno relevantno dejstvo naj bi se z dokazom ugotavljalo in zakaj naj bi bil dokaz relevanten.
klavzula funkcionalni ključ v roke – dodatna dela - izpolnitev pogodbe
Dogovori v zvezi z obvodom ne predstavljajo „transformacije“ pogodbe tako, da bi bila tožeča stranka upravičena do plačila izvršenih del po specifikaciji, temveč je navedeno mogoče upoštevati le tako, da se šteje, da sta se pravdni stranki dogovorili za izdelavo obvoda, navedena dela pa predstavljajo dodatna dela v smislu 20. člena Pogodbe, pri katerih se izvajalec zaveže izvesti dodatno naročena dela s stran naročnika in, ki po svoje predstavljajo novo pogodbo.