Opustitev zavarovanca tožene stranke, ker ni počistil razsutega tovora (zdroba) z razkladalne rampe, hkrati pa ni z ustreznimi znaki opozoril na pretečo nevarnost, predstavlja protipravno ravnanje.
renta – stroški zdravljenja nastali pred vložitvijo tožbe – valorizacija rente
Nobenega dvoma ni, da ima oškodovanec pravico zahtevati povračilo škode, ki je po svoji vsebini zajeta z rento (za tujo pomoč, nakup pripomočkov, mazil...), a je nastala pred vložitvijo tožbe, vendar mora za povračilo teh stroškov postaviti ustrezen zahtevek za povračilo pretekle škode, katere višina ni odmerjena v povprečnem mesečnem znesku. Zapadlost te škode namreč ne more biti mesečno podana, pač pa se zapadlost in zamuda in s tem pravica do zakonskih zamudnih obresti ugotavlja od vsakega posameznega nastanka stroška in s tem škode.
Pri prisoji rente valorizacije ni, saj se rast življenjskih stroškov ter sprememba kupne moči denarja lahko korigira z zahtevkom za spremembo rente zaradi spremenjenih okoliščin po 175. členu OZ.
ZDen člen 3, 3-29, 73. TZIKZ člen 57, 57/2, 58, 58/2, 60, 60/1, 61. SPZ člen 43.
kmetijska zemljišča in gozdovi v družbeni lastnini – neodplačna pridobitev – podzakonski akt – neodplačna pridobitev lastninske pravice – arondacija – dokazno breme – odškodnina – priposestvovanje - exceptio illegalis
Nevezanost sodnika na podzakonske predpise pomeni, da lahko, kadar ugotovi, da gre za nezakonit podzakonski predpis, odkloni njegovo uporabo (exceptio illegalis) in razsodi na podlagi zakona.
Materialno dokazno breme ves čas postopka nosi ista stranka, medtem ko procesno dokazno breme glede na uspeh dokazovanja lahko prehaja od ene stranke na nasprotno stranko.
Dokazno breme obstoja lastniške posesti v določenem priposestvovalnem času nosi priposestvovalec (tožena stranka), glede njegove dobrovernosti pa velja pravna domneva tako, da mora nedobrovernost dokazovati tožeča stranka.
klavzula funkcionalni ključ v roke – dodatna dela - izpolnitev pogodbe
Dogovori v zvezi z obvodom ne predstavljajo „transformacije“ pogodbe tako, da bi bila tožeča stranka upravičena do plačila izvršenih del po specifikaciji, temveč je navedeno mogoče upoštevati le tako, da se šteje, da sta se pravdni stranki dogovorili za izdelavo obvoda, navedena dela pa predstavljajo dodatna dela v smislu 20. člena Pogodbe, pri katerih se izvajalec zaveže izvesti dodatno naročena dela s stran naročnika in, ki po svoje predstavljajo novo pogodbo.
trditveno in dokazno breme - etažna lastnina - stroški rednih vzdrževalnih del - upravnik stavbe v etažni lastnini - aktivna legitimacija upravnika v sporu za povrnitev stroškov od etažnih lastnikov
Tožeča stranka je predložila vse račune, ki jih je plačala, tudi izpisek iz svojega poslovnega računa, ki dokazuje opravljeno plačilo dobavitelju oziroma izvajalcu storitve. S tem je tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu. Svoje terjatve je razumno izkazala, na toženi stranki je bila obveznost, da navede temu nasprotna dejstva in ponudi dokaze, s katerimi bi izpodbila trditve in dokaze tožeče stranke.
ugovor tretjega – domneva umika – plačilo sodne takse
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tretja v postavljenem roku 8 dni ni plačala sodne takse za postopek o ugovoru tretjega, je napačna, saj je tretja s pritožbenimi navedbami in priloženim dokazom uspela izkazati, da je navedeno sodno takso pravočasno plačala na blagajni sodišča.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 217. ZST-1 člen 39.
nastanek taksne obveznosti - plačilo sodne takse ob vložitvi napovedi pritožbe - napoved pritožbe
Stari ZST nikjer ne določa, da bi bilo treba takso za pritožbo plačati pred vložitvijo same pritožbe in pred izdajo obrazložene sodne odločbe. Prav tako v takšnem primeru ne določa plačila sodne takse kot procesne predpostavke za pravilnost in pravočasnost vloge. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, saj obveznost plačila sodne takse kot procesne predpostavke ob napovedi pritožbe določa z novelo ZPP-D uveljavljen 105a člen ZPP.
Šele v pritožbi tožnica pojasni, da njeno aktivo predstavljajo povsem neunovčljive in neizterljive terjatve. Ker gre za trditve, ki bi jih tožnica morala podati že v samem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, jih pritožbeno sodišče v tej fazi postopka ne more več upoštevati.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – izdaja plačilnega naloga - ponovna izdaja plačilnega naloga – pravnomočnost sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ni pravilno stališče pritožnika, da bi ga moralo sodišče prve stopnje ponovno pozvati k plačilu sodne takse oziroma mu ponovno vročiti plačilni nalog. Tega ne določa noben predpis, navedenega pa ne podpira niti sodna praksa. Tudi sicer bi zahteva po vnovičnem pozivanju k plačilu takse povzročila neenakopravno obravnavanje taksnih zavezancev, kar pa ni dopustno. Ker je predlagal oprostitev plačila takse, je to izpolnitev taksne obveznosti odložilo, odrejeni rok za plačilo dolgovane takse pa je začel znova teči šele s pravnomočnostjo sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse.
ZFPPIPP člen 244, 244/1, 251, 301. ZPP člen 205, 205-4, 207, 207/2.
vpliv začetka stečajnega postopka na pravdni postopek – prekinitev pravdnega postopka
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje 04. 07. 2011, to je po začetku stečajnega postopka, v času prekinitve postopka, opravilo narok za glavno obravnavo in v nasprotju z določbo drugega odstavka 207. člena ZPP izdalo izpodbijano odločbo. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega sodišče prve stopnje vabila na narok ni vročilo stečajnemu upravitelju, kot to določa 251. člen ZFPPIPP, ampak stečajnemu dolžniku. S tem je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
stranska intervencija – pravni interes za vstop v pravdo, ki teče med drugimi – obvestilo o pravdi
Oseba, ki ima interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, mora to zatrjevati in izkazati, v izjavi o vstopu v pravdo pa navesti tudi, kateri od pravdnih strank se pridružuje.
Ker je bila tožba (z enakim tožbenim zahtevkom) v drugi zadevi vložena še pred pravnomočnostjo sodbe na podlagi pripoznave, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnici delovno razmerje pri drugem delodajalcu zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonito prenehalo, tožba v obravnavani zadevi pa po pravnomočni razveljavitvi omenjene redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vložitve nove tožbe (kljub istovetnosti tožbenega zahtevka s tožbenim zahtevkom v drugi zadevi) ni mogoče opredeliti kot zlorabo pravic, zaradi katere bi morala tožnica toženi stranki povrniti njene stroške postopka, nastale v tem individualnem delovnem sporu.
Pri presoji zakonitosti zamudne sodbe, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da vrne neupravičeno prejete zneske štipendije, ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, da se tožena stranka sedaj šola na drugi šoli in da se je zaposlila, saj iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209, 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je bila zaposlena na delovnem mestu poslovodje in je bila po pogodbi o zaposlitvi odgovorna za poslovanje trgovine. Zaradi ravnanja, s katerim je namerno kršila računovodske in davčne predpise, ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Za presojo zakonitosti te odpovedi ni bistveno, ali je toženi stranki zaradi očitanega ravnanja nastala škoda in v kakšni višini.
ZDR člen 42, 130, 131. ZPP člen 251, 251/1, 287, 287/2.
plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - odpoved pravici - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - dokazno breme - listine - sodni izvedenec
Delavec se plači (plačilu za delo) in regresu za letni dopust ne more odpovedati v sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, saj gre za neodtujljivi pravici.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - delo s krajšim delovnim časom - dokončna in pravnomočna odločba
Tožnica je v obdobju, ki se je upoštevalo pri izračunu pokojninske osnove, prejemala tako nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu kot nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom. Zneski teh nadomestil so bili upoštevani pri izračunu pokojninske osnove. Glede na to, da so odločbe, s katerimi je tožnica pridobila pravico do nadomestil, pravnomočne, sodišče nima podlage, da bi ponovno presojalo, ali so bila nadomestila pravilno priznana in odmerjena.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - dokazno breme - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Tožnik je tožbo za ugotovitev, da je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, vložil pravočasno, saj jo je vložil še v času trajanja zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas (po neuspeli zahtevi za varstvo pravic, ki jo je naslovil na toženo stranko). V tožbi je upravičen navajati tudi dejstva v zvezi z (ne)zakonitostjo prejšnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V zvezi s temi dejstvi in glede presoje zakonitosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas tožba ni nedopustna (in se ne zavrže kot prepozna).
Zahteva za uveljavljanje pravic delavca (v primeru, če delodajalec krši delavčevo pravico) ni vezana na rok. Drugačna situacija pa nastane, ko delodajalec o delavčevi pravici odloči s pravnim aktom (odločba, sklep). V takšnem primeru mora delavec zoper tak akt delodajalca pri pristojnem organu (ministru oziroma pooblaščeni osebi) vložiti ugovor v 15 dneh od dneva vročitve spornega pravnega akta. Če tega ne stori, ne more uspešno zahtevati razveljavitve takšnega akta pri pristojnem sodišču. Njegova tožba se v tem delu zavrže.
ZDR člen 42, 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 147. OZ člen 364. ZPP člen 7, 212, 315. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 26. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
plačilo za delo - neenakomerno razporejen delovni čas - zastaranje - dokazno breme - trditveno breme - vmesna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - delovnopravna kontinuiteta
Ker tožnici viška ur, ki je nastal zaradi neenakomerno razporejenega delovnega časa, do prenehanja delovnega razmerja nista mogli kompenzirati s prostimi urami oziroma v obliki odsotnosti z dela, jima je tožena stranka dolžna izplačati odškodnino kot plačilo za opravljene ure oziroma kot nadomestilo v zameno za neizrabljeno pravico do odsotnosti z dela.
Naročilo tožene stranke za opravo revizije viška ur prvi tožnici ne pomeni posredne pripoznave dolga. Gre le za nalog, da se ugotovi stanje nekoriščenega viška ur iz preteklih let, ki ga ni mogoče šteti za jasno, nepogojno in določno izjavo o obstoju in višini dolga oziroma za posredno pripoznavo dolga, da bi prišlo do pretrganja zastaranja.