ZDR člen 42, 130, 131. ZPP člen 251, 251/1, 287, 287/2.
plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - odpoved pravici - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - dokazno breme - listine - sodni izvedenec
Delavec se plači (plačilu za delo) in regresu za letni dopust ne more odpovedati v sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, saj gre za neodtujljivi pravici.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vročanje - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je s svojim ravnanjem, ko kot voznik medkrajevnega avtobusa ni opravil predvidene vožnje, ne da bi za takšno ravnanje imel upravičen razlog, kršil dolžnost vestnega opravljanja dela in upoštevanja navodil delodajalca, tožena stranka pa je izgubila zaupanje vanj. Zato mu je (ker je bil že enkrat predhodno pisno opozorjen) utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo premoženjsko škodo začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod je pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode. Tožena stranka je ugovarjala zastaranje s trditvijo, da je od škodnega dogodka preteklo že devet let, zato je bilo na tožeči stranki trditveno in dokazno breme o tem, kdaj je izvedela za povzročitelja in škodo.
pogoji za izdajo predhodne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – informativni dokaz
Ne zadoščajo trditve tožeče stranke v smeri, da ni seznanjena s tem, kakšno je finančno stanje tožene stranke ter da bi o tem izpovedala toženka in njene ustanoviteljice, pri slednjem gre za informativni dokaz, ki pa ni dopusten, saj je njegov namen šele ustvarjanje možnosti za podajanje navedb – vse ob dejstvu, da ni tožeča stranka v obravnavanem primeru niti zatrjevala, da bi bilo splošno premoženjsko stanje tožene stranke takšno, da tožeči stranki ne bi omogočalo uveljavitve njene denarne terjatve oz. bi uveljavitev precej otežilo.
ZDR člen 42, 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 147. OZ člen 364. ZPP člen 7, 212, 315. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 26. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
plačilo za delo - neenakomerno razporejen delovni čas - zastaranje - dokazno breme - trditveno breme - vmesna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - delovnopravna kontinuiteta
Ker tožnici viška ur, ki je nastal zaradi neenakomerno razporejenega delovnega časa, do prenehanja delovnega razmerja nista mogli kompenzirati s prostimi urami oziroma v obliki odsotnosti z dela, jima je tožena stranka dolžna izplačati odškodnino kot plačilo za opravljene ure oziroma kot nadomestilo v zameno za neizrabljeno pravico do odsotnosti z dela.
Naročilo tožene stranke za opravo revizije viška ur prvi tožnici ne pomeni posredne pripoznave dolga. Gre le za nalog, da se ugotovi stanje nekoriščenega viška ur iz preteklih let, ki ga ni mogoče šteti za jasno, nepogojno in določno izjavo o obstoju in višini dolga oziroma za posredno pripoznavo dolga, da bi prišlo do pretrganja zastaranja.
SPZ člen 72, 72/1. ZLPP člen 11, 13, 13/1. ZZLPPO člen 6, 48, 49, 50, 51.
skupna lastnina – nujno sosporništvo skupnih lastnikov – preoblikovanja družbene lastnine – lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb – izločitev napremičnine iz lastninskega preoblikovanja – predlog denacionalizacijskega upravičenca za izdajo začasne odredbe – izločitvena pravica – ugotovitev lastninske pravice
Po presoji sodišča druge stopnje razlaga določb 48. do 51. člena ZZLPPO ne omogoča drugačnega razumevanja načina privatizacije, kadar gre za stvari in pravice, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov in zavarovane s predlogi začasne odredbe, da je pogoj za izvedbo privatizacije pravnomočen zaključek denacionalizacijskega postopka.
To pomeni, da lastninsko pravico na sredstvih in delnicah v zvezi z denacionalizacijskimi postopki, zavarovanimi s predlogi za izdajo začasne odredbe, pridobi Slovenska razvojna družba oziroma tožeča stranka kot njena pravna naslednica, šele z zaključkom denacionalizacijskega postopka in samo, če je zahteva upravičencem pravnomočno zavrnjena ali zavržena.
Po določbi 2. odstavka 123. člena ZPIZ-1 se k starostni ali invalidski pokojnini izplačuje še 15 % vdovske pokojnine. Tožnica, ki ima pravico do vdovske pokojnine po pokojnem možu, tako nima pravice do dodatka v višini 15 % od svoje starostne pokojnine.
Zahteva za uveljavljanje pravic delavca (v primeru, če delodajalec krši delavčevo pravico) ni vezana na rok. Drugačna situacija pa nastane, ko delodajalec o delavčevi pravici odloči s pravnim aktom (odločba, sklep). V takšnem primeru mora delavec zoper tak akt delodajalca pri pristojnem organu (ministru oziroma pooblaščeni osebi) vložiti ugovor v 15 dneh od dneva vročitve spornega pravnega akta. Če tega ne stori, ne more uspešno zahtevati razveljavitve takšnega akta pri pristojnem sodišču. Njegova tožba se v tem delu zavrže.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - delo s krajšim delovnim časom - dokončna in pravnomočna odločba
Tožnica je v obdobju, ki se je upoštevalo pri izračunu pokojninske osnove, prejemala tako nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu kot nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom. Zneski teh nadomestil so bili upoštevani pri izračunu pokojninske osnove. Glede na to, da so odločbe, s katerimi je tožnica pridobila pravico do nadomestil, pravnomočne, sodišče nima podlage, da bi ponovno presojalo, ali so bila nadomestila pravilno priznana in odmerjena.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - dokazno breme - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Tožnik je tožbo za ugotovitev, da je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, vložil pravočasno, saj jo je vložil še v času trajanja zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas (po neuspeli zahtevi za varstvo pravic, ki jo je naslovil na toženo stranko). V tožbi je upravičen navajati tudi dejstva v zvezi z (ne)zakonitostjo prejšnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V zvezi s temi dejstvi in glede presoje zakonitosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas tožba ni nedopustna (in se ne zavrže kot prepozna).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - dokončna odločba - upravni spor - izvolitev v naziv
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni zakonita, saj za njo ni bil podan utemeljen razlog, ker je bila dokončna odločitev tožene stranke, da se tožnik ne izvoli (ponovno) v naziv višji predavatelj, ki je bila razlog za odpoved, nezakonita (zoper to odločitev je tožnik v upravnem sporu uspel).
ZSPJS člen 17, 17.a. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2.
javni uslužbenec - ocena - zakonitost ocene - komisija za preizkus ocene
15-dnevni rok za sestavo komisije za preizkus ocene in 15-dnevni rok, ki ga ima komisija na voljo za opravo preizkusa ocene, sta procesna in instrukcijska roka, tako da dejstvo, da sta bila roka prekoračena, še ne pomeni, da je tožnikova zahteva po pridobitvi odlične ocene utemeljena.
Ker se delovna uspešnost javnih uslužbencev ugotavlja vsako leto posebej, na zakonitost ocene zelo dobro ne more vplivati okoliščina, da je bil tožnik pred tem petkrat zapored ocenjen z oceno odlično.
Glede na tožnikovo pavšalno zatrjevanje o nepravilnosti izračuna pokojninske osnove in odmere pokojnine je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za imenovanje izvedenca finančne stoke in pridobitev podatkov o plači tožnika pri pristojnem davčnem uradu za čas, ko je opravljal samostojno dejavnost, saj so podatki o plačah za navedeno obdobje razvidni iz podatkov matične evidence v upravnem spisu in iz predloženih obrazcev M4/M8, ki jih je za tožnika posredoval davčni urad.
Ker je bila tožba (z enakim tožbenim zahtevkom) v drugi zadevi vložena še pred pravnomočnostjo sodbe na podlagi pripoznave, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnici delovno razmerje pri drugem delodajalcu zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonito prenehalo, tožba v obravnavani zadevi pa po pravnomočni razveljavitvi omenjene redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vložitve nove tožbe (kljub istovetnosti tožbenega zahtevka s tožbenim zahtevkom v drugi zadevi) ni mogoče opredeliti kot zlorabo pravic, zaradi katere bi morala tožnica toženi stranki povrniti njene stroške postopka, nastale v tem individualnem delovnem sporu.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - izdaja sodbe - pisna izdelava sodbe
Podana je kršitev določbe postopka, ki določa, da se sodba strankam vroči v 30ih dneh od dneva, ko je glavna obravnava končana, saj je sodišče prve stopnje vročalo sodbo strankam po več kot petih mesecih. Vendar navedena kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, s katero je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je utrpela v delovni nesreči.
Tožnik je bil ob vložitvi zahteve za povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku zdravljenja hipodontije po načrtu z ortodontskim zdravljenjem ter z implantološko - protetično oskrbo zob, že polnoleten, vendar se je nadalje izobraževal na fakulteti, kar pomeni, da izpolnjuje pogoje za popolno plačilo zdravstvenih storitev tudi v zvezi z zobno protetičnim zdravljenjem.
Za škodo, ki je nastala tožeči stranki (delodajalcu) v obliki inventurnega primanjkljaja, toženka ne more odgovarjati po načelu objektivne odgovornosti zgolj zato, ker je bila poslovodja poslovne enote, v kateri je primanjkljaj nastal.
zamudna sodba - vrnitev štipendije - zakonske zamudne obresti - pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
O predlogu, ki ga podaja toženka v pritožbi zoper zamudno sodbo, s katero je bilo odločeno, da je dolžna vrniti neupravičeno prejete zneske štipendije, da bi svoj dolg poravnala z družbeno koristnim delom, sodišče ni pristojno za odločanje. O tem lahko odloči le tožnik oziroma je predmet dogovora med njim in toženko.
kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata
Za presojo odločitve, da se sindikatu N. odvzame reprezentativnost iz razloga, ker je poklicni sindikat izstopil iz njega (zaradi česar sindikat N. ne izpolnjuje več pogoja članstva, da ima najmanj 10 % delavcev določenega poklica/dejavnosti), je bistveno, ali je lahko skupščina poklicnega sindikata odločala o izstopu iz sindikata N. ali pa bi o izstopu morali odločati posamezni člani poklicnega sindikata (delavci).
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da za odločanje v obravnavanem individualnem delovnem sporu ni krajevno pristojno, ker imata obe toženi stranki sedež v Portorožu, kjer so bile sklenjene vse pogodbe o zaposlitvi, delo pa se je opravljalo na ladji in se v nobenem primeru ni moglo opravljati na območju Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.