starostna pokojnina - pokojninska osnova - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - delo s krajšim delovnim časom - dokončna in pravnomočna odločba
Tožnica je v obdobju, ki se je upoštevalo pri izračunu pokojninske osnove, prejemala tako nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu kot nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom. Zneski teh nadomestil so bili upoštevani pri izračunu pokojninske osnove. Glede na to, da so odločbe, s katerimi je tožnica pridobila pravico do nadomestil, pravnomočne, sodišče nima podlage, da bi ponovno presojalo, ali so bila nadomestila pravilno priznana in odmerjena.
Zahteva za uveljavljanje pravic delavca (v primeru, če delodajalec krši delavčevo pravico) ni vezana na rok. Drugačna situacija pa nastane, ko delodajalec o delavčevi pravici odloči s pravnim aktom (odločba, sklep). V takšnem primeru mora delavec zoper tak akt delodajalca pri pristojnem organu (ministru oziroma pooblaščeni osebi) vložiti ugovor v 15 dneh od dneva vročitve spornega pravnega akta. Če tega ne stori, ne more uspešno zahtevati razveljavitve takšnega akta pri pristojnem sodišču. Njegova tožba se v tem delu zavrže.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Prevedbo plače tožnice je pravilno opravila in tožnico uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi in za ponudbo novega aneksa ni utemeljen.
ZSPJS člen 17, 17.a. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2.
javni uslužbenec - ocena - zakonitost ocene - komisija za preizkus ocene
15-dnevni rok za sestavo komisije za preizkus ocene in 15-dnevni rok, ki ga ima komisija na voljo za opravo preizkusa ocene, sta procesna in instrukcijska roka, tako da dejstvo, da sta bila roka prekoračena, še ne pomeni, da je tožnikova zahteva po pridobitvi odlične ocene utemeljena.
Ker se delovna uspešnost javnih uslužbencev ugotavlja vsako leto posebej, na zakonitost ocene zelo dobro ne more vplivati okoliščina, da je bil tožnik pred tem petkrat zapored ocenjen z oceno odlično.
V situaciji, ko ima predlagatelj s sodno odločbo izrečeno prepoved približevanja nasprotnih udeleženk oz. nepremičnini, kjer ta živi, je edina predlagateljeva možnost, da doseže odredbo popisa premičnin pri nasprotni udeleženki. Ob že vloženem predlogu za delitev skupnega premoženja, katerega predmet so tudi navedene (in premalo določno opredeljene) premične stvari in ob opisanih okoliščinah v predlogu za zavarovanje dokazov, je po presoji pritožbenega sodišča predlagatelj izpolnil potrebno predpostavko za utemeljenost predloga.
Tožnik je bil ob vložitvi zahteve za povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku zdravljenja hipodontije po načrtu z ortodontskim zdravljenjem ter z implantološko - protetično oskrbo zob, že polnoleten, vendar se je nadalje izobraževal na fakulteti, kar pomeni, da izpolnjuje pogoje za popolno plačilo zdravstvenih storitev tudi v zvezi z zobno protetičnim zdravljenjem.
kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata
Za presojo odločitve, da se sindikatu N. odvzame reprezentativnost iz razloga, ker je poklicni sindikat izstopil iz njega (zaradi česar sindikat N. ne izpolnjuje več pogoja članstva, da ima najmanj 10 % delavcev določenega poklica/dejavnosti), je bistveno, ali je lahko skupščina poklicnega sindikata odločala o izstopu iz sindikata N. ali pa bi o izstopu morali odločati posamezni člani poklicnega sindikata (delavci).
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo premoženjsko škodo začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod je pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode. Tožena stranka je ugovarjala zastaranje s trditvijo, da je od škodnega dogodka preteklo že devet let, zato je bilo na tožeči stranki trditveno in dokazno breme o tem, kdaj je izvedela za povzročitelja in škodo.
Pri presoji, ali je bila tožba vložena pravočasno (v 30-dnevnem roku od prejema dokončne odločbe toženca), je bistveno, kdaj je bila tožba vložena na sodišče. Morebitne vložitve vloge na nepristojen organ (toženca) ni mogoče upoštevati, saj je bil tožnik v pravnem pouku pravilno poučen, v katerem roku in na kateri naslov mora vložiti tožbo.
vrnitev v prejšnje stanje - izostanek z naroka - opravičljiv razlog
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo, saj je tožnik zamudil le za 3 minute, zgolj zaradi neusklajenosti časa na njegovi uri s sodno uro.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožečim strankam razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
Pri tožnici je sicer ugotovljena invalidnost, ker za svoje delo ni več zmožna, ni pa ugotovljena telesna okvara po veljavnem Sporazumu o seznamu telesnih okvar. Iz tega razloga njen zahtevek, da se odpravita odločbi toženca in da se ji prizna pravica do invalidnine, ni utemeljen.
SPZ člen 72, 72/1. ZLPP člen 11, 13, 13/1. ZZLPPO člen 6, 48, 49, 50, 51.
skupna lastnina – nujno sosporništvo skupnih lastnikov – preoblikovanja družbene lastnine – lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb – izločitev napremičnine iz lastninskega preoblikovanja – predlog denacionalizacijskega upravičenca za izdajo začasne odredbe – izločitvena pravica – ugotovitev lastninske pravice
Po presoji sodišča druge stopnje razlaga določb 48. do 51. člena ZZLPPO ne omogoča drugačnega razumevanja načina privatizacije, kadar gre za stvari in pravice, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov in zavarovane s predlogi začasne odredbe, da je pogoj za izvedbo privatizacije pravnomočen zaključek denacionalizacijskega postopka.
To pomeni, da lastninsko pravico na sredstvih in delnicah v zvezi z denacionalizacijskimi postopki, zavarovanimi s predlogi za izdajo začasne odredbe, pridobi Slovenska razvojna družba oziroma tožeča stranka kot njena pravna naslednica, šele z zaključkom denacionalizacijskega postopka in samo, če je zahteva upravičencem pravnomočno zavrnjena ali zavržena.
Za škodo, ki je nastala tožeči stranki (delodajalcu) v obliki inventurnega primanjkljaja, toženka ne more odgovarjati po načelu objektivne odgovornosti zgolj zato, ker je bila poslovodja poslovne enote, v kateri je primanjkljaj nastal.
zamudna sodba - vrnitev štipendije - zakonske zamudne obresti - pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
O predlogu, ki ga podaja toženka v pritožbi zoper zamudno sodbo, s katero je bilo odločeno, da je dolžna vrniti neupravičeno prejete zneske štipendije, da bi svoj dolg poravnala z družbeno koristnim delom, sodišče ni pristojno za odločanje. O tem lahko odloči le tožnik oziroma je predmet dogovora med njim in toženko.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da za odločanje v obravnavanem individualnem delovnem sporu ni krajevno pristojno, ker imata obe toženi stranki sedež v Portorožu, kjer so bile sklenjene vse pogodbe o zaposlitvi, delo pa se je opravljalo na ladji in se v nobenem primeru ni moglo opravljati na območju Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
Ker je vložnik sodišču posredoval vlogo v tujem jeziku, ga je sodišče prve stopnje pravilno pozvalo, da vlogo popravi tako, da jo prevede v slovenski jezik, ter da naj hkrati predloži vlogo v dveh izvodih skupaj z izpodbijano odločbo. Hkrati je vložnika opozorilo, da bo v nasprotnem primeru vlogo zavrglo. Ker vložnik v danem roku vloge ni popravil oziroma dopolnil, kot mu je bilo naloženo, je sodišče prve stopnje vlogo utemeljeno kot nepopolno in s tem nesposobno za obravnavanje zavrglo.
ZDR člen 42, 130, 131. ZPP člen 251, 251/1, 287, 287/2.
plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - odpoved pravici - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - dokazno breme - listine - sodni izvedenec
Delavec se plači (plačilu za delo) in regresu za letni dopust ne more odpovedati v sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, saj gre za neodtujljivi pravici.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - mnenje invalidskih komisij - sodni izvedenec
Glede na to, da gre pri tožniku za spremembo v stanju invalidnosti in za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, se mu nove pravice priznajo s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe (in ne že od dne nastanka spremembe).