zavarovalni nadzor - odredba Agencije za zavarovalni nadzor - prenehanje opravljanja dejavnosti - težko popravljiva škoda - začasna odredba
Produkt RPZ, na katerega se odredba nanaša, pomeni zgolj enega od produktov, ki jih trži tožeča stranka ter se pretežni del dejavnosti tožeče stranke nanaša na izvajanje drugih produktov, tj. PPZ in IPZ. Kar pomeni, da neizpolnjevanje sklenjenih pogodb o RPZ samo po sebi nima odločilnega vpliva na glavno dejavnost tožeče stranke in s tem tudi ne na nastanek zatrjevanih škodljivih posledic. Predvsem pa tožena stranka v zvezi z (ne)izpolnjevanjem sklenjenih pogodb in škodo, ki iz tega sledi, v odgovoru na zahtevo utemeljeno opozori na določbe 516. člena ZZavar-1 in s tem na možnost prenosa izvrševanja zavarovalnih pogodb na drugo zavarovalnico, in to brez soglasja zavarovancev. Kar po eni strani pomeni, da se v primeru prenosa sklenjene zavarovalne pogodbe RPZ nemoteno izvršujejo še naprej, in po drugi strani, da je v primeru uspeha s tožbo mogoče vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred odredbo.
zavarovalni nadzor - odredba Agencije za zavarovalni nadzor - član nadzornega sveta - pogoji za imenovanje - razrešitev člana - pravica delavcev do soupravljanja
Tožena stranka je tožnikovo strokovno usposobljenost, znanja in izkušnje presodila tako po določbi drugega odstavka 67. člena ZZavar-1, kot tudi po določbi 1. točke prvega odstavka tega člena. Iz obrazložitve Odredbe in izpodbijane odločbe namreč nedvomno sledi, da zakonska domneva iz drugega odstavka 67. člena ni podana, obenem pa sledi tudi, da izkušnje in znanje zavarovalnega zastopnika ne pomenijo izkušenj, potrebnih za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice in da tovrstnega sklepa tudi ne utemeljuje vodenje Sveta delavcev zavarovalnice, torej presoja, da tožnik ustrezne strokovne usposobljenosti ter lastnosti in izkušenj, potrebnih za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice tudi na drug način ni izkazal.
Tožbenemu stališču, da zakonska ureditev omejuje pravico delavcev do sodelovanja pri upravljanju do te mere, da jo v bistvenem delu odvzame oziroma izvotli do te mere, da je ogroženo njeno bistvo, s čemer naj bi bilo poseženo v načelo iz drugega odstavka 14. člena Ustave, kot tudi v ustavno varovano pravico delavcev do sodelovanja pri upravljanju iz 75. člena Ustave, pa po presoji sodišča ni mogoče slediti. Skladno s 75. členom Ustave delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. V obravnavanem primeru sta to Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju kot splošni in ZZavar-1 kot specialni predpis. Tožbeno stališče, da je z določbami ZZavar-1 poseženo v ustavno pravico iz 75. člena ne vzdrži že zato, ker Ustava glede načina in pogojev njenega uresničevanja napotuje na zakon.
Pri določitvi cene v upravni odločbi gre za protipravno ravnanje. Upravičenec, ki ni vložil pritožbe zoper sporno odločbo, je s podpisom pogodbe o prenosu delnic po višji ceni to sprejel in s tem izključil protipravnost ravnanja organa. Tožeča stranka je kot stranka v civilnem sodnem postopku izpodbijala ceno za delnico, ki je bila določena v Pogodbi o prenosu delnic Zavarovalnice A. d.d. (sodba VSRS opr. št. III Ips 44/2014). Tudi v sodbi, s katero je Vrhovno sodišče RS zavrnilo revizijo, je izrecno navedeno, da je tožeča stranka z umikom pritožbe zoper upravno odločbo in s sklenitvijo pogodbe o prenosu delnic po višji ceni to (spremenjeno oziroma višjo ceno) sprejela ter s tem izključila protipravnost ravnanja skrbnika.
zavarovalni nadzor - odredba o odpravi kršitev - odpoklic člana nadzornega sveta - delovne izkušnje - za odločitev relevantni predpis
Glede na dejstvo, da je toženka zakonitost tožnikove izvolitve s strani Sveta delavcev za opravljanje funkcije člana NS A., kot predstavnika delavcev presojala po novem ZZavar-1 in sicer po prvem in drugem odstavku 67. člena ZZavar-1, ki pa se v času tožnikove izvolitve še ni uporabljal (uporablja se šele od 1. 1. 2016 dalje) in tudi še ni stopil v veljavo (22. 12. 2015), je bilo v obravnavani zadevi materialno pravo napačno uporabljeno. Zato je sodišče izrek izpodbijane odločbe spremenilo tako, da je pri navajanju zakonskih določb, ki opredeljujejo pogoje za opravljanje funkcije člana NS zavarovalnice navedlo določbe zakona, ki je veljal v času tožnikove izvolitve.
ZZavar člen 155, 156, 179, 179/1, 179/1-5, 181, 181/2, 181/2-2, 281. MSRP standard 13.
zavarovalni nadzor - odredba Agencije za zavarovalni nadzor - odprava kršitev - pregled poslovanja - vodenje poslovnih knjig- pravila o obvladovanju tveganj
Navodila tožeče stranke iz februarja 2015 niso skladna z MSRP 13, niti ni tožeča stranka do izdaje odredbe izkazala uporabe novih pravil o razvrščanju naložb. Z odredbo o odpravi kršitev ji je bilo namreč naloženo ne le sprejetje ustreznih internih aktov, ampak tudi vrednotenje in razvrščanje finančnih naložb v skladu z MSRP 13. Nedvomno je sprememba zahtevanega odstotka zavezujočih kotacij iz 50% na 90% vplivala na razvrstitev naložb v različne ravni hierarhije določanja poštene vrednosti, kar priznava tudi tožeča stranka v tožbi. Nepravilno razvrščanje naložb zato tudi po mnenju sodišča predstavlja kršitev pravil o vodenju poslovnih knjig ter pravil o obvladovanju tveganj, kot jih določajo ZZavar oziroma predpisi, na katere se zakon sklicuje.
Tožeča stranka zgolj z zagotovitvijo shranjevanja podatkov na več različnih medijih ni zadostila zakonskemu pogoju iz 156. člena ZZavar. S tem, ko nesporno ni izvedla vseh zahtevanih testiranj, je tudi po mnenju sodišča huje kršila pravila o obvladovanju tveganj. Po določbi 2. točke drugega odstavka 181. člena ZZavar za hujšo kršitev pravil o obvladovanju tveganj med drugim šteje, če zavarovalnica ni organizirala poslovanja oziroma ne vodi tekoče poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj. Glede na to, da tožeča stranka poslovno evidenco vodi v informacijskem sistemu, bi morala poskrbeti za testiranje in posodabljanje načrta neprekinjenega poslovanja, da bi bila pripravljena na različne izredne dogodke in bi kljub takšnim dogodkom nemoteno zagotavljala podatke, ki jih Agencija potrebuje pri svojem nadzoru.
ukrep zavarovalnega nadzora - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - pogoji za odvzem dovoljenja - pregled poslovne dokumentacije - možnost izjave v postopku
Očitane kršitve so tudi po presoji sodišča takšne narave, da so skladno s 6. alinejo šestega odstavka 238. člena ZZavar bile razlog, da je Agencija tožnici pravilno in upravičeno izrekla ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja.
zavarovalni nadzor - življenjsko zavarovanje - sprememba višine zavarovalne premije
Pridržek, da si zavarovalnica pridružuje pravico do spremembe višine zavarovalne premije glede na pogostnost pojavitve kritičnih bolezni ter razvoj diagnostike načinov zdravljenja kritičnih bolezni, to je v primeru neugodnega škodnega dogajanja, ne more predstavljati zakonite pravne podlage za spremembo in odpoved sklenjene pogodbe.
Iz določbe četrtega odstavka 938. člena OZ izhaja, da lahko zavarovalnica predlaga povišanje premije zgolj v primeru, če pride do sprememb okoliščin, ki so povezane z zavarovalno osebo. Zato v primeru neugodnega škodnega dogajanja nima podlage za spremembo premije pri vseh veljavnih zavarovanjih.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - stroški zdravstvenih storitev - razlika v stroških zdravstvenih storitev - izravnalna shema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - obdobje izravnave - rok za posredovanje podatkov - likvidacija škod po poteku roka za posredovanje podatkov za izravnavo - način obdavčevanja stroškov za izravnavo - izvedbeni postopek - naknadna izravnava
Ker izvedbenega postopka za ugotavljanje parametrov za izračun izravnavanja stroškov po izravnalni shemi, predpisanega v 62.f členu ZZVZZ ni dopustno razlagati v nasprotju z osnovnim namenom izravnave stroškov, je treba v izračun stroškov z namenom izravnave vključiti vse stroške, ki so nastali (tretji odstavek 62.e člena ZZVZZ), tudi tiste, ki so bili ministrstvu, ki o izravnavi odloča ob subsidiarni uporabi ZUP (drugi odstavek 62.f člena ZZVZZ), sporočeni po izteku predpisanega roka (tretji odstavek 62.f člena). Dvajsetdnevni rok po izteku meseca po koncu obračunskega obdobja je zato instrukcijski in ne prekluzivni rok. Zato izravnava za stroške, katerih obračun pride na ministrstvo po poteku navedenega roka ni nezakonita, temveč je treba to izravnavo opraviti naknadno.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - stroški zdravstvenih storitev - razlika v stroških zdravstvenih storitev - izravnalna shema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - obdobje izravnave - rok za posredovanje podatkov - likvidacija škod po poteku roka za posredovanje podatkov za izravnavo - način obračunavanja stroškov
ZZVZZ zavarovalnici omogoča, da za obdobje izravnave uveljavlja tudi stroške zdravstvenih storitev, ki jih je obračunala že po poteku izravnalnega obdobja, že v novem obdobju izravnave, vendar najkasneje zadnji dan meseca po zaključku obdobja izravnave, poročilo o tem pa mora poslati v nadaljnjih 20 dneh. Navedena dejanja se opravljajo že v novem obdobju za izravnavo, zato se poročilo dejansko nanaša na že preteklo obdobje. Navedena ureditev ne dopušča možnosti kasnejšega "poračunavanja" izravnave oz. ponovnega izračunavanja za minula obdobja izravnave zaradi prepozno prejetih računov, ki imajo za posledico likvidacijo škod po preteku roka za posredovanje podatkov za izravnavo.
Pooblastilo iz desetega odstavka 62.f člena ZZVZZ se nanaša le na določitev nabora podatkov, s katerimi zavarovalnice poročajo o izvajanju dopolnilnega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave, ne daje pa podlage za to, da bi podzakonski akt uredil tudi način obračunavanja zneskov za izravnavo, ki je sicer določen v 62.e členu ZZVZZ.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - izravnava razlik med zavarovalnicami - odločanje o izravnavi
Zavarovalnice so se dolžne vključiti v izravnalno shemo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katero se med zavarovalnicami izravnavajo razlike v stroških zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz različnih struktur zavarovancev posameznih zavarovalnic glede na starost in spol.
Vse izravnave razlik v stroških zdravstvenih storitev se opravijo v posameznem obdobju izravnave. Za izračun izravnav razlik v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami so te dolžne najpozneje v 20 dneh po zaključku meseca, ki sledi posameznemu obdobju izravnave, ministrstvu, pristojnemu za zdravje, posredovati poročila o izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave.
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - pokojninski načrt - odobritev pokojninskega načrta - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - nadzor nad poslovanjem
Trditev iz izpodbijane odločbe, da morajo pravne osebe, ki nameravajo opravljati dejavnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja na podlagi kritnih skladov, še pred odobritvijo pokojninskega načrta pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje te dejavnosti iz določb ZPIZ-1, na katere se sklicuje tožena stranka, ne izhaja. Tožena stranka bi po mnenju sodišča, ob sklicevanju na 3. odstavek 386. člena ZPIZ-1, ki ureja nadzor nad njenim poslovanjem, lahko kvečjemu odločila, da tožeča stranka do pridobitve potrebnega dovoljenja ne more začeti z opravljanjem dejavnosti, ne pa, da je odobritev pokojninskega načrta kar v celoti zavrnila.