Pretežni del vprašanj v predlogu tretje toženke se nanaša na odločitev sodišča zoper prvo toženko, v ostalem, v kolikor se predlog nanaša na odločitev o denarnih zahtevkih, pa je tretja toženka s pritožbo v celoti uspela. Glede na to tretja toženka ne izkazuje pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - napotitev na delo - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - ničnost pogodbe o zaposlitvi - status uporabnika - dopuščena revizija - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko tožnik zahteva od tretje toženke, h kateri ga je napotila na delo prva toženka, obstoj delovnega razmerja in priznanje vseh pravic od 1. 8. 2017 in vzpostavitev zaposlitve za naprej.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 4, 7, 43a.
plačilo za delo v tujini - napotitev na delo v tujini - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Glede na to, da se nominalna osnova za delo v tujini določi na podlagi naziva delovnega mesta oziroma plače v Republiki Sloveniji, je to praviloma naziv oziroma plača delovnega mesta, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in na katerem delavec opravlja delo v Republiki Sloveniji oziroma bi ga opravljal, če ne bi bil napoten v tujino. Predpostavlja se, da delavec dela na delovnem mestu, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Ta predpostavka pa ni izpolnjena, če delavec ne opravlja dela, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pač pa drugo, zahtevnejše delo. Zato ni utemeljeno (in tudi ne pravično), da bi bila njegova plača za delo v tujini izračunana na podlagi naziva delovnega mesta, katerega dela ne opravlja in ga ne bi opravljal, če ne bi bil napoten v tujino.
ZSPJS člen 17, 17a, 17a/3. ZPP člen 4. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4.
komisija za preizkus ocene - ocena delovne uspešnosti - preizkus pravilnosti ocene delovne uspešnosti - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Niti ZSPJS niti Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ne določata formalnosti postopkovne narave, po katerih naj bi tekel postopek preizkusa ocene pred komisijo. Preizkus ocene pred komisijo ni podvržen procesnim pravilom, kot veljajo za postopek pred sodiščem. Veljavni predpisi tudi ne določajo, da mora pri preizkusu ocene komisija javnemu uslužbencu v okviru pravice do udeležbe omogočiti še dodaten rok, da se opredeli do morebitne dopolnitve obrazložitve ocene.
Namen določbe tretjega odstavka 17.a člena ZSPJS o pravici javnega uslužbenca, da se udeleži seje komisije, ki oceno delovne uspešnosti na njegovo zahtevo preizkuša, je v tem, da se mu zagotovi možnost udeležbe in s tem tudi možnost izjave o oceni, oziroma da se mu zagotovi možnost dodatno obrazložiti svoje stališče o oceni.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - napotitev na delo - dopuščena revizija - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko tožnik zahteva od tretje toženke, h kateri ga je napotila na delo prva toženka, obstoj delovnega razmerja in priznanje vseh pravic za nazaj od 12. 6. 2017 in vzpostavitev zaposlitve za naprej.
predlog za dopustitev revizije - izredna odpoved s strani delavca - pravica do odpravnine - dopuščena revizija - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je višina odpravnine, ki je v pogodbi o zaposlitvi določena za primer odpovedi iz poslovnega razloga, upoštevna v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delavca.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - delovni spor
Spora za izstavitev potrdila o pridobljenih praktičnih izkušnjah, ki ga mora pod pogoji, določenimi v ZAID in drugih predpisih, izdanih na njegovi podlagi, izdati pooblaščeni inženir kot mentor posamezniku oziroma kandidatu za pooblaščenega inženirja, ki se praktično usposablja pod njegovim vodstvom, ni mogoče opredeliti za delovni spor.
ZPP člen 18, 24, 24/3, 25, 25/1. ZS člen 104, 104/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - zavrženje predloga
V tej zadevi se je Delovno sodišče v Kopru s sklepom izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v reševanje pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. O pravni pravilnosti tega sklepa je odločalo Višje delovno in socialno sodišče in ga je potrdilo.
Ker je Višje delovno in socialno sodišče pristojno za odločanje v sporu o pristojnosti med Delovnim sodiščem v Kopru in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vezano na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča. Ker je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani kljub temu sprožilo spor o pristojnosti med njim in Delovnim sodiščem v Kopru, je tak predlog nedovoljen.
predlog za dopustitev revizije - vodilni delavec - plačilo za delo preko polnega delovnega časa - osnovna plača - dopuščena revizija - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je z vodilnim delavcem iz 74. člena ZDR -1 dopustno v pogodbi o zaposlitvi določiti, da je plačilo za delo preko polnega delovnega časa že zajeto v osnovni plači.
- ali je v primeru, ko pogodba o zaposlitvi predvideva možnost znižanja plače zaradi nedoseganja vnaprej določenih oziroma pričakovanih rezultatov (in se s takšnim znižanjem ne posega v pravno varovan minimum pravic), takšno znižanje dopustno utemeljevati z nedoseganjem delovnih rezultatov, katerih delavka ni dosegla zaradi njenih ravnanj oziroma opustitev, ki hkrati predstavljajo tudi kršitve njenih pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da nedoseganja pričakovanih rezultatov ni mogoče utemeljiti na kršitvah delovnih obveznosti, temveč morajo biti razlogi objektivni in vezani na zahtevnost dela.
predlog za dopustitev revizije - imenovanje ravnatelja - delovne izkušnje - vzgoja in izobraževanje - dopuščena revizija - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- ali pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju po prvem odstavku 53. člena ZOFVI pomeni zgolj delovne izkušnje, pridobljene v zavodih na področjih iz 1. člena ZOFVI in torej javno veljavne programe vzgoje in izobraževanja, za izvajanje katerih so vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov v skladu z ZOFVI, ali pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju po prvem odstavku 53. člena ZOFVI pomeni tudi druge delovne izkušnje s področja vzgoje in izobraževanja, torej tudi v organizacijah, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - odpovedni rok - datum prenehanja delovnega razmerja
Delavec ima pravico redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez navajanja razlogov za takšno odločitev, redno odpoved pa lahko poda kadarkoli. Če delavec v redni odpovedi določi datum, s katerim naj mu preneha delovno razmerje, je bistveno le, da je ob tem spoštovan odpovedni rok, določen za zakonom ali dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Ta datum je delodajalec dolžan upoštevati in mora delavcu delovno razmerje zaključiti (ter ga posledično odjaviti iz obveznih zavarovanj) z dnem, navedenim v delavčevi redni odpovedi. Le v primeru, če delavec v redni odpovedi ne navede datuma prenehanja delovnega razmerja, se pri določitvi tega datuma upošteva odpovedni rok, določen z zakonom ali dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nepopoln predlog
Predlog se zavrže.
Predlog, ki ga je vložila tožnikova pooblaščenka, ni popoln. Predlog ne vsebuje nobenega konkretnega spornega pravnega vprašanja, kar je glede na četrti odstavek 367.b člena ZPP bistveni sestavni element predloga za dopustitev revizije. Predlog je po vsebini pavšalno obrazložena revizija.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Razlaga Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND) (2013) člen 40, 40/4.
predlog za dopustitev revizije - kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - solidarnostna pomoč - COVID-19 - zavrnitev predloga
ZPP člen 367a. Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - prehodne določbe
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je zato ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
ZSPJS člen 23, 76, 77č, 77e. KPJS člen 46. ZDR-1 člen 144. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 4.
vojaška oseba - straža - neposredni učinek direktive - delovni čas - pripravljenost za delo - Direktiva 2003/88/ES
Dejavnost straže ni potekala v okviru začetnega usposabljanja, operativnega urjenja, vojaških operacij, posebnega sistema rotacij, izrednih dogodkov ipd., temveč je spadala v "običajno službo" v mirnem času, brez posebnosti, torej ni spadala med posebne (zgoraj navedene) dejavnosti oboroženih sil. To pomeni, da je straža, kot jo je opravljal tožnik, spadala v „običajno službo“ in se Direktiva 2003/88/ES uporablja tudi za ta primer.
Ob uporabi Direktive 2003/88/ES se šteje v delovni čas tudi čas pripravljenosti v okviru straže, v katerem tožnik sicer ni dejansko delal, je pa moral biti v stalni pripravljenosti na določenem kraju in je bil takrat na razpolago delodajalcu, brez možnosti odhoda domov ali kam drugam.
To nadalje pomeni, da v okoliščinah konkretnega primera ureditev 97.č člena ZObr (ki vojaškim osebam, ki opravljajo stražarsko službo, za ure, v katerih ne opravljajo dejanskega dela, določa, da se ne štejejo v delovni čas, ampak kot pripravljenost za delo na delovnem mestu), 97.e člena ZObr (po kateri se pripravljenost na delo ne všteva v število ur tedenskega oz. mesečne delovne obveznosti) in 46. člen KPJS (po katerem se čas stalne pripravljenosti ne šteje v delovni čas) niso v skladu z Direktivo 2003/88/ES. V tem primeru (torej sporu med tožnikom - javnim uslužbencem in Republiko Slovenijo) pa ima navedena direktiva vertikalni neposredni učinek. Zato se je na člen direktive in v zvezi z njim na razlago SEU mogoče sklicevati tudi proti državnemu organu, ki je delodajalec. Velja tudi obratno, in sicer da v takem primeru ni mogoče uporabiti nacionalne zakonodaje, ki je v nasprotju z direktivo.
V ugotovljenih okoliščinah ni mogoče upoštevati določb naše zakonodaje in kolektivne pogodbe, ki izrecno izključujejo vključitev pripravljenosti vojakov v času straže v delovni čas in ki obenem prav za obdobje, ki se ne šteje v delovni čas, predvidevajo plačilo 20% urne postavke osnovne plače. Ob sprejetem zaključku tožnikove pripravljenosti izven delovnega časa po določitvi v naših predpisih ni več mogoče obravnavati tako, temveč kot pripravljenost, ki se šteje v delovni čas. Prav za takšen primer ZObr in KPJS ne določata posebne višine plačila, saj urejata le plačilo pripravljenosti izven delovnega časa.
Zato je v nastali posebni situaciji mogoče upoštevati le splošna pravila o plačilu, ki delavcu (javnemu uslužbencu) pripada za delovni čas. To pomeni, da tožniku pripada plačilo, kot izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi za delo v polnem delovnem času, torej 100 % plačilo osnovne plače oziroma razlika med 100 % in 20 % zneskom osnovne plače tudi za ure v času pripravljenosti, ki se štejejo v delovni čas.