OZ člen 190, 190/1. ZDR-1 člen 2, 13, 18. ZPP člen 378, 380, 380/2.
obstoj delovnega razmerja - faktično delovno razmerje - pobot - ugovor izpolnitve
Če je delavec, ki uveljavlja obstoj delovnega razmerja na podlagi pogodb civilnega prava, prejel višji znesek, kot pa bi mu šel na podlagi delovnega razmerja, kar se je zgodilo tudi v tej zadevi, mu delodajalec, kljub ugotovitvi, da je bil delavec v delovnem razmerju, ne dolguje ničesar iz naslova neto plače, kar je sodišče druge stopnje v tem sporu tudi upoštevalo, ko je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo neto zneskov plač, pač pa delodajalec še vedno dolguje tisti del bruto plače, ki se nanaša na javnopravne dajatve, saj te od plače kot delovnopravnega prejemka še niso bile obračunane in plačane.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe
Razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje glede na okoliščine konkretnega primera ne bo povzročila hujše kršitve pravice stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Revizijski napotki vrhovnega sodišča iz sklepa VIII Ips 57/2019 odkazujejo na izvedbo sorazmerno obsežnega dokaznega postopka in sprejema celovite dokazne ocene v smeri ugotavljanja odločilnih dejstev tudi v zvezi z novimi pravnimi vidiki spora, na katere je opozorilo vrhovno sodišče v svojem sklepu. Ustrezneje je, da ta postopek izvede sodišče prve stopnje (tudi zaradi zagotovitve pravice stranke do izjave in pritožbe).
Vprašanje avtonomije je lahko pomembno, saj je bilo (lahko) tudi vojakom ali vodjem skupin vsaj delno prepuščeno, kako organizirajo svoje delo. Če jim je bil namreč zagotovljen prost dan, v katerem jim niso bile odrejene delovne naloge in torej ni obstajala konkretna dolžnost, da jih opravijo prav takrat, se ne morejo uspešno sklicevati na to, da jim je bil tedenski počitek kršen že zato, ker so jih vseeno opravljali ali naloge prejšnjega dne sami preložili na predvideni prost dan.
ZDR-1 člen 72, 126, 134. ZGD-1 člen 270, 294. ZPP člen 311.
variabilni del plače - pristojnosti nadzornega sveta - poslovodni delavec - pogoji za izplačilo
Iz narave in načina določitve plačila v individualni pogodbi o zaposlitvi direktorja izhaja, da pri "variabilnem delu plače" ne gre za prejemek iz delovnega razmerja (torej za plačo v smislu 126. člena ZDR-1), pač pa za plačilo iz naslova poslovodenja, torej za pravico, ki izhaja iz statusno pravnega položaja tožnika kot direktorja toženke.
OZ člen 89, 311. ZDR-1 člen 13, 18,126. ZDavP-2 člen 3, 12, 53, 54, 54a, 57, 97a, 352, 352/6. ZDoh-2 člen 4, 15, 37, 38. ZPSV člen 15. ZPIZ-2 člen 159. ZSDP-1 člen 13. ZJU člen 16.
obstoj delovnega razmerja - pobot - poračunanje plačil - pogodba civilnega prava - davki in prispevki
Okoliščina, da je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja in je na tej podlagi delavec upravičen do prejemkov iz delovnega razmerja, ne pomeni, da je delodajalec v tem istem sporu pridobil terjatev do delavca iz naslova vrnitve vsega, kar je ta prejel za opravljeno delo na podlagi pogodb civilnega prava. Pravno podlago za izplačilo, ki je bila prvotno pogodba civilnega prava, je le nadomestila druga, na podlagi zakonske domneve ugotovljena podlaga, to je pogodba o zaposlitvi. Delavec je v tem primeru upravičen do plačila za opravljeno delo in drugih prejemkov na podlagi ugotovljenega delovnega razmerja. Zneski, prejeti na podlagi civilnopravnega razmerja do višine pripadajočih prejemkov iz delovnega razmerja, ne predstavljajo terjatve, ki bi jo imel delodajalec do delavca, pač pa se v razmerju do pripadajoče plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja le poračunajo.
Davki in prispevki so javnopravna dajatev, s katero zavezanec in plačnik ne moreta prosto razpolagati in jih mimo predpisov, ki urejajo davčni postopek, ni mogoče medsebojno pobotavati.
Delavec ima pravico do bruto plače, zato delovno sodišče z dajatvenim izrekom odloči o obveznosti plačila bruto plače in/ali drugih prejemkov iz delovnega razmerja (ne pa tudi o obveznosti ali celo višini obveznosti plačila davkov in prispevkov). Tožnica, ki ji je bil del plače že izplačan, ni pa ji bila izplačana celotna plača, saj vsaj del plače za davke in prispevke od plače (oziroma drugega prejemka iz delovnega razmerja) ni bil plačan, je glede na navedeno upravičena zahtevati razliko v bruto plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja. Tak izrek sodne odločbe ne pomeni, da mora biti prisojeni znesek plačan neposredno delavcu kot upniku (na njegov račun). Če iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je zavezan še davkom in prispevkom (torej prisojenega bruto zneska), je takšno obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davkov in prispevkov, v imenu in za račun delavca nakaže neposredno pristojnemu organu, ki ga določa zakon, preostali del pa delavcu v njegovo neposredno razpolaganje.
OZ člen 280, 280/1. ZDR člen 13, 13/1, 135, 135/2, 135/3.. ZPIZ-2 člen 8, 129, 132, 134, 141, 144.. ZDavP-2 člen 12, 21, 49, 54a, 57, 59, 352.. ZDoh-2 člen 41, 127.
bruto plača - neto plača - davki in prispevki - razlika v plači
Delavec je upravičen zahtevati plačo v ti. bruto znesku v primeru, če mu ta ni bila izplačana ali mu ni bila izplačana v celoti. Upravičen je zahtevati plačo ali del plače, ne glede na to, ali mu je bil izplačan le neto znesek plače brez odvoda in plačila davkov in prispevkov ali pa so mu bili odvedeni in plačani davki in prispevki, ni pa mu bila plačana razlika - ti. neto plača. Na to ne vpliva okoliščina, da se del plače ne izplača neposredno delavcu in s tem delom ne more razpolagati.
ZDR-1 člen 108, 108/1, 108/2, 108/4. ZDoh-2 člen 44, 44/1-9. ZPIZ-2 člen 144, 144/3.
odpravnina - obračun davkov in prispevkov - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Zahteva tožnice, da ji tožena stranka plača prikrajšanje pri odpravnini, ki izvira iz po njenem mnenju neutemeljeno obračunanega in odtegnjenega zneska akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost, po vsebini pomeni zahtevo za vračilo neutemeljeno odmerjenega davka in prispevkov, kar je samostojna upravna zadeva.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Pogodbeno razmerje med sodiščem in toženo stranko predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku, v katerem pogodbena stranka nastopa kot tožena stranka, ne odloča krajevno pristojno sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ničnost sporazuma - odpoved terjatvi
Tožnica se je s 3. členom Sporazuma lahko veljavno odpovedala terjatvam, ki so do takrat že zapadle. Takšni sta prav gotovo terjatvi iz naslova nadomestila za neizrabljen letni dopust (VI. točka prvostopenjske sodbe) in plačila nadurnega dela (VII. točka izreka prvostopenjske sodbe).
Za terjatev, ki je ob sklenitvi Sporazuma že zapadla in bi tožnica zato z njo lahko razpolagala, ni mogoče šteti denarnih terjatev iz naslova obstoja delovnega razmerja za čas po 1. 3. 2019, to je za čas po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja. Te terjatve so vezane na izpodbijanje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pravilno je stališče sodišča, da se tožnica ob prenehanju delovnega razmerja in sklenitvi Sporazuma ni mogla veljavno odpovedati pravici do pravnega varstva zoper redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
sodba na podlagi pripoznave - predlog za dopustitev revizije - stroški postopka
Tožnik je sicer ustrezno opisal pravno problematiko v tem sporu, nato pa zgrešil relevantna pravna vprašanja. S prvim vprašanjem namreč sprašuje o ustavni dopustnosti odločitve sodišča, vendar to v konkretni zadevi ni relevantno pravno vprašanje. Prav tako odločitev sodišča ali odločitev, za katero se zavzema tožnik, ne nasprotuje kogentni določbi tretjega odstavka 3. člena ZPP (in ne ZDR-1, na kar se sklicuje tožnik), sicer pa to tudi ni bil odločilni razlog za presojo sodišča (drugo vprašanje). Tretje vprašanje, ki se nanaša na stroške postopka, ne more biti predmet revizije.
Izpolnjevanje formalnih pogojev s strani delodajalca, ki na trgu za finančno nadomestilo ponuja storitve napotitve uporabnikom, ki torej deluje kot agencija za zagotavljanje začasnega dela, ni odločilna za opredelitev, da gre za posredovanje dela delavcev uporabniku. Bistveno je, ali pravni subjekt ponuja storitev, ki vključuje napotitev delavcev, s katerimi je sam sklenil delovna razmerja prav zato, da bi jih napotil k tretjim podjetjem. Te delavce je treba obravnavati kot delavce delodajalca, ki opravlja dejavnost posredovanja dela delavcev uporabniku, tudi če ta ni registriran za to dejavnost in jim zagotavljati vse pravice, ki jih imajo delavci, zaposleni pri delodajalcih, ki so registrirani za posredovanje delavcev uporabnikom.
vodilni delavec - razrešitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Položaj vodilnega delavca je drugačen od položaja poslovodne osebe. Pri vodilnih delavcih pogojev za opravljanje funkcije ne določajo zakon ali predpisi, izdani na njegovi podlagi. To pa pomeni, da razrešitev vodilnega delavca, za razliko od razrešitve poslovodnega delavca, ne more predstavljati sama po sebi podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Glede na določbo 19. člena ZDSS-1 in ob dejstvu, da ta zakon glede pristojnosti za odločanje v postopkih za zavarovanje dokazov ne določa drugače, je tudi v delovnih sporih treba uporabiti zakon, ki ureja pravdni postopek, to je ZPP, ki takšne posebne določbe vsebuje v členih 264 do 268. a. Za stališče, da se te določbe ZPP v sporih, za katere so pristojna delovna sodišča, ne uporablja, ni podlage.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Do očitka, da tožnik po tem, ko je ugotovil, da v izmeni ne bo odpremljena zadostna (planirana) količina plaščev, ni ukrepal in ni obvestil nadrejenega, sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča niti v dejanskem (zakaj ga ni obvestil, ali so obstajale okoliščine, zaradi katerih ga upravičeno ni obvestil itd.) niti v pravnem pogledu (ali je takšna tožnikova obveznost obstajala in ali je bila kršena). Gre za očitek samostojne kršitve pogodbenih oziroma delovnih obveznosti, od obstoja katere je lahko odvisna zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaradi navedenega Vrhovno sodišče soglaša s presojo, da bi bilo bilo v primeru, ko bi sodišče druge stopnje prvič odločalo o obstoju navedene kršitve, prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe.